Največje politične skupine v Evropskem parlamentu (Evropska ljudska stranka, Napredno zavezništvo socialistov in demokratov, Prenovimo Evropo in Evropski Zeleni) ne popuščajo v svojih stališčih za podporo mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. To je bilo razvidno iz današnje razprave v Evropskem parlamentu, kjer je uvodoma nastopila predsednica Evropske komisija Ursula von der Leyen. Ocenila je, da je doseženi mehanizem razumen in tudi potreben. »Kdor o njem še vedno dvomi, ga lahko ponudi v presojo Sodišču EU,« je Madžarski in Poljski predlagala von der Leynova. Dejala je, da je prav Sodišče EU tisto mesto, kjer se razrešujejo razlike v mnenjih, to pa se ne bi smelo dogajati na plečih milijonih Evropejcev, ki so morali zapreti vrata svojih obratov in čakajo na nujno pomoč iz sklada za okrevanje, ki je sedaj blokiran.
Evropa je talka dveh političnih strank
Medtem ko nemško predsedstvo Svetu EU še naprej išče rešitve za nastalo situacijo, dogovor s Poljsko in Madžarsko pa bi želeli najti pred naslednjim evropskim svetom v začetku decembra, so sporočila iz evropskega parlamenta za ohranitev mehanizma bila enako odločna, kot minule mesece.
Manfred Weber, vodja poslanske skupine največje parlamentarne skupine, Evropske ljudske stranke, je veto Madžarske in Poljske označil za neodgovornega. Po njegovi oceni se je sicer še vedno potrebno pogovarjati s tema državama. Tudi Weber je za Budimpešto in Varšavo imel podoben predlog kot Leynova. Državi lahko gresta na Sodišče EU, če bi menili, da ta nov mehanizem ni v skladu z določili lizbonske pogodbe, toda evropski parlament po njegovih besedah pri vztrajanju za ta mehanizem ne bo popuščal.
»Dogovora ne bomo spreminjali,« je zatrdila Iratxe Garcia Perez (skupina Socialistov in demokratov). Evropske voditelje je pozvala, da ne sme priti do trgovanja z načelom vladavine prava. Po njeni oceni je postavljena izbira med vladavino prava ali evropskim denarjem napačna. »Potrebujemo oboje, da zaščitimo evropski projekt,« je dejala. Evropsko ljudsko stranko je pozvala k jasnim zavezam vladavini prava, saj nekateri, ki so iz te skupine v evropskih vladah blokirajo predlog svežnja za okrevanje. V skupino EPP sodi stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki blokira sveženj za okrevanje, ter stranka SDS slovenskega premiera Janeza Janše, ki ima razumevajoče poglede za stališča Poljske in Madžarske.
Vodja poslance skupine Prenovimo Evropo Dacian Ciolos je dejal, da je Evropa sedaj talka dveh držav, ki so več desetletij preživele za železno zaveso. Glede vladavina prava ni razkola med vzhodom in zahodom, saj želijo vsi državljani živeti v državah, ki to vrednoto spoštujejo, je ocenjeval.
Podobno ostra je bila tudi Ska Keller, sopredsedujoča poslanski skupini Evropskih zelenih. Pri vprašanju veta namreč po njenih besedah gre zgolj za to, da želita dve stranki (madžarska Fidesz ter poljska Zakon in pravičnost, op. a.) ostati na oblasti. »Cinično je, da bodo zaradi njunih blokad sedaj prizadeti tudi Madžari in Poljaki,« je dejala. Državljanom Poljske ter Madžarske je še sporočila, da se njihovi vladi igrata sedaj z evropsko prihodnostjo.
Redko razumevanje za Poljsko in Madžarsko
Razumevanje za stališče Poljske in Madžarske vlade je prišlo zgolj iz dveh poslanskih skupin. Marco Zanni iz skupine Identiteta in demokracija, ki povezuje populistične stranke v evropskem parlamentu, je ocenjeval, da je uporaba veta Madžarske in Poljske legitimna možnost, saj je potrebno spoštovati evropsko pogodbo. V svojem nastopu je ponavljal argumente, ki jih sicer uporabljata Madžarska in Poljska. Dejal je, da je nov mehanizem kaznovalne narave in ni povezan s vprašanji vladavine prava.
Razumevanje za Madžarsko in Poljsko je prišlo tudi iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki ji pripada vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS). Evropska poslanska Beate Szydlo, ki je bila tudi poljska premierka in pripada stranki PiS, je v svojem nastopu poudarila, da evropska pogodba ne vsebuje določila, da bi se izplačilo evropskih sredstev vezalo na vladavino prava. Da bi se to zgodilo, je po njeni oceni uveljavljanja volje večine nad manjšino. To pa se po njeni oceni ne bi smelo dogajati, saj je EU skupnost 27 držav, v kateri imajo vse svoje interese.
V vseh poslanskih skupinah so se sicer zavzeli, da se najde izhod iz sedanje slepe ulice.
