Evropska unija je pri soočanju z gospodarskimi posledicami pandemije koronavirusa naletela na težave. Te so politične in so precejšnje. Madžarska in Poljska sta namreč na današnjem zasedanju veleposlanikov EU vložili veto, ko bi morali potrditi nedavno težko doseženi dogovor med evropskim parlamentom in svetom EU o mehanizmu, s katerim bi izplačila evropskih sredstev pogojevali z vladavino prava.
To pomeni, da je zastalo tudi potrjevanje novega, 1090 milijard težkega sedemletnega proračuna EU za obdobje 2021–2027. Zaradi veta Budimpešte in Varšave grozi, da se bo naslednje proračunsko obdobje EU začelo s financiranjem po dvanajstinah, vse dokler nov sedemletni proračun ne bo potrjen. Prav tako grozi odmik pri izplačevanju sredstev iz sklada za okrevanje, iz katerega naj bi prva sredstva začela vsem državam članicam dotekati spomladi, predvidoma v drugem četrtletju.
Evropski voditelji bodo o novem položaju lahko razpravljali v četrtek na svojem videovrhu, ki je sicer namenjen rednim posvetom o spopadanju s pandemijo koronavirusa. Kakšna bi lahko bila rešitev iz nastale zagate, je bilo danes nejasno.
Veto na celoten sveženj
Veto sta Madžarska in Poljska, največji kršiteljici vladavine prava v Evropski uniji, napovedovali že prejšnji teden. Poljska vse do danes sicer ni bila tako odločna kot njena največja zaveznica iz Višegrajske skupine, ki je bila ves čas precej jasna, da njenega pristanka na sveženj ne bo, če bo v njem pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.
V drugih državah članicah so sicer upali, da do uporabe veta Madžarske in Poljske ne bo prišlo, ker so države zdaj dobile v odločanje vse elemente novega svežnja za okrevanje naenkrat. O posameznih elementih dogovora so sicer glasovali posamično, vendar Poljska in Madžarska sprejetja mehanizma o vladavini prava nista mogli preprečiti, ker so ga potrjevali s kvalificirano večino, ne pa s soglasjem članic. Zato pa sta Budimpešta in Varšava Evropski uniji življenje zagrenili z nasprotovanjem pri drugih ključnih elementih svežnja, kjer sta lahko zaradi potrebnega soglasja uporabili veto.
Pomisleke sta obe državi izražali pri načelni potrditvi celotnega svežnja za okrevanje evropskega gospodarstva, torej tako 1100 milijard težkega sedemletnega proračuna kot 750 milijard obsežnega sklada za okrevanje. Kot so pojasnili z nemškega predsedstva Svetu EU, pomisleki niso bili vsebinske narave, temveč so bili povezani prav z novim mehanizmom vladavine prava. S svojim nasprotovanjem sta preprečili še zagon pisnega postopka, s katerim bi članice EU lahko potrdile ključen finančni element svežnja za okrevanje – skupno zadolževanje EU, ki bi načrtovanim 750 milijard evrov šele zagotovil potrebna sredstva s finančnih trgov.
Pred razpletom politične krize
Po oceni dr. Matjaža Nahtigala, strokovnjaka za evropska vprašanja pri Fakulteti za management Univerze na Primorskem, je odločitev Madžarske in Poljske nerazumljiva, saj sta bili od vstopa v integracijo med največjimi prejemnicami sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov, s katerimi je bil omogočen njun razvoj, in sta bili deležni solidarnosti. »Z uporabo veta sta zdaj pokazali, da ju ne zanima solidarnost v EU v času največje socialne in gospodarske krize, ko je prizadetih veliko območij, ki bi jim ta sredstva koristila.«
Tako kot drugi evropski strokovnjaki danes je tudi Nahtigal dopuščal možnost, da bi mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava lahko nadaljeval zakonodajno pot samostojno in ne bi bil vezan neposredno na prihodnji proračun in sklad za okrevanje. S tem bi lahko po potrditvi v Svetu EU (s kvalificirano večino) in v evropskem parlamentu začel veljati – tudi denimo v primeru, da bi dejansko prišlo do odmika pri končnem dogovoru glede proračuna in sklada za okrevanje. Posredno bi tako odpadel tudi argument za uporabo veta Madžarske in Poljske.
Nahtigal sedanjega dogajanja v EU ne vidi kot začetka nove politične krize v Uniji, temveč kot začetek neposrednega soočanja s politično krizo glede vprašanj vladavine prava, ki je dolgo tlela in jo je pandemija koronavirusa v preteklih mesecih nekoliko potisnila v ozadje. »Smo pred razpletom te politične krize, ko bodo morali tudi v Evropski ljudski stranki, pri vseh evropskih političnih skupinah in tudi evropski voditelji zavzeti jasno stališče,« je še menil Nahtigal.
