»Interesa podjetij za javne razpise je veliko, možnosti pa žal trenutno skoraj ni. Nahajamo se namreč v zadnjem letu finančne perspektive 2014–2020, poleg tega pa se konec leta razpisi, ki so praviloma vezani na proračunsko leto, zapirajo tudi na nacionalni ravni,« pravi Kristina Kočert Hudrap, direktorica mariborskega svetovalnega podjetja Tiko Pro.
Po njenih besedah sta trenutno zanimiva predvsem dva razpisa. Za gostinske in turistične objekte je do konca meseca na voljo do 75 odstotkov subvencije za celovite energetske sanacije objektov. Za ostale objekte ter nakup energetsko učinkovitejših strojev pa je prek Eko sklada na voljo 20 odstotkov subvencije ter 80 odstotkov brezobrestnega kredita. Do 1. decembra se je še vedno možno prijaviti tudi na razpis za razvojno raziskovalne ali investicijske projekte v zvezi z razvojem ali proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravljenji, medicinskimi pripomočki ter bolnišnično in medicinsko opremo, razkužili ter zaščitnimi oblačili.
Nepovratna sredstva so trenutno namenjena investicijam v živilsko-predelovalni panogi. Za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je na razpisu Eko sklada, ki je odprt do 15. decembra, na voljo 20 milijonov evrov, višina sofinanciranja znaša do 50 odstotkov nepovratnih sredstev. Do 15. septembra 2021 je odprt tudi poziv malim in srednjim podjetjem za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, za katerega je na voljo 6,2 milijona evrov.
Izboljšana poroštvena shema
Na GZS med pomembnejšimi trenutnimi razpisi izpostavljajo covid mikrokredite 2020–2021 iz sredstev Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), katerega namen je »neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem«. Višina kreditov znaša od 5000 do 25 tisoč evrov z dobo financiranja od dveh do petih let. SID banka omogoča tudi program Neposredno financiranje podjetij v času izbruha covid-19, ki ponuja kredite v višini od 100.000 do sedmih milijonov evrov za mala in srednja podjetja oziroma do 12 milijonov na veliko podjetje.
Do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje pa do 30. decembra, je odprto tudi povabilo zavoda za zaposlovanje za usposabljanje na delovnem mestu in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja za brezposelne usposabljam.se 2020. Za usposabljanje, ki praviloma traja tri mesece, je na voljo štiri milijone evrov. Še nekaj dni je odprt tudi na razpis Izjemna začasna podpora kmetom ter ter malim in srednjim podjetjem, ki jih je kriza zaradi covida-19 še posebej prizadela. Vložitev vloge je možna do 24. novembra, višina razpisanih nepovratnih sredstev sega do 3,5 milijona evrov.
V GZS opozarjajo, da se z novim protikoronskim paketom (PKP6) nekoliko poenostavlja in povečuje poroštvena shema. DZ je dve milijardi evrov vredno jamstveno shemo potrdil pred prvomajskimi prazniki v okviru drugega paketa protikoronskih ukrepov, po nekaj zapletih pa je zaživela šele poleti. Po novem bodo lahko banke dale podjetju likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oziroma v višini dvakratnika letnega stroška dela. Z uveljavitvijo šestega protikoronskega zakona, o katerem bo DZ odločal prihodnjo sredo, bodo davčni zavezanci spet dobili tudi možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije.
Škandalozen razpis za sofinanciranje obratovalnih stroškov
Veliko pozornosti, vendar pa v negativnem smislu, je v zadnjih dneh doživel javni poziv agencije Spirit za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetij v gostinstvu in turizmu v času epidemije covida-19. Poleg tega, da so sredstva omejena na največ 9999 evrov, jih lahko prejmejo le podjetja, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano gostinstvo in turizem, in tista, ki so imela v povprečju vsaj štiri zaposlene.
»Turistično gospodarstvo je razpis pričakovalo že marca. Ko smo ga dobili v vpogled, pa je bilo razočaranje toliko večje, saj veliko podjetij, ki se ga je veselilo, od njega ne bo imelo praktično nič,« je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Kriterij štirih zaposlenih je za številna podjetja previsok, poleg tega pa so iz razpisa izpadli številni manjši obrati, ki imajo registriran kakšno drugo glavno dejavnost. »Tisti, ki bi jim teh deset tisoč evrov kaj pomenilo, ne izpolnjujejo pogojev, tisti, ki pa jih izpolnjujejo, pa si z 10.000 evri nimajo kaj pomagati,« je ogorčen Veber.
Prepočasni ukrepi in razočaranje nad šestim paketom
Poslanci bodo prihodnji teden sprejemali novi, že šesti protikoronski paket vladnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Med ključnimi predlogi svežnja, vrednega milijardo evrov, so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, podaljšanje moratorijev za kredite, poenostavitve poroštvene likvidnostne sheme, spodbude podjetjem za investicije ter delna nadomestitev fiksnih stroškov.
Medtem ko so še zlasti v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nad novim svežnjem močno razočarani, pa v Klubu slovenskih podjetnikov opozarjajo tudi, da se sprejemanje in prilagajanje ukrepov glede na trenutne razmere izvaja občutno prepočasi. Prepričani so, da bi v trenutnem nezavidljivem položaju potrebovali boljšo odzivnost vlade in več posluha za predloge podjetnikov, ki se v praksi neposredno soočajo s težavami in zagatami. Podjetniki, kot opozarjajo v SBC, zaradi številnih zakonskih določil in omejitev, med katerimi se nekatera spreminjajo tudi iz tedna v teden, nemalokrat ne vedo, kateri ukrepi so še aktualni, kateri bodo aktualni oziroma kaj vse se še pripravlja. O predvidljivosti načrtovanja v podjetjih je zato skoraj nemogoče govoriti.
Napovedana visoka rast investicij
Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi proračunov za leti 2021 in 2022 napovedal veliko rast obsega investicij, pri čemer naj bi pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU. Za investicije sta v vsakem od prihodnjih dveh let predvidenih po približno dve milijardi evrov, kar je največ doslej, je dejal Šircelj, in pri tem izpostavil vlaganja v železnice in ceste, pa tudi v zdravstvo, domove za starejše, kulturo, okolje in športno infrastrukturo.
Na GZS pojasnjujejo, da natančen razrez investicij za naslednji leti še ni določen. »Vlada zbira podatke po pristopu od spodaj navzgor, pri čemer poziva subjekte sistemskega okolja k predložitvi konkretnih investicij, ki bi jih lahko sofinancirali z evropskimi sredstvi,« pravi glavni analitik zbornice Bojan Ivanc. Po oceni GZS bo porast investicij koristil predvsem sektorju gradbeništva, gradbenega materiala, nematerialnih kovin, inženiringa, IT sektorju, posredno pa tudi drugim dejavnostim. V Klubu slovenskih podjetnikov so prepričani, da morajo biti investicije usmerjene v povečevanje dodane vrednosti in povečanje števila kvalitetnih delovnih mest. Le tako bomo lahko zadržali mlade in privabili dobre kadre iz tujine, pravijo.
Skupaj 10,3 milijarde iz petih fondov
V svetovalnem podjetju Tiko pro pojasnjujejo, da obljubljena, a še zdaleč ne potrjena evropska sredstva za Slovenijo znašajo skupaj 10,3 milijarde evrov in zajemajo pet različnih fondov. Prvi je RRF (Recovery and Resiliance Facility) v katerem bo do leta 2026 na voljo skupno 5,2 milijarde evrov (od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih ter 3,6 milijarde evrov povratnih virov), ki bodo namenjeni za reforme ter investicije za prehod v zeleno, digitalno in odporno Evropo. Sklad React EU pomeni dodaten vir sredstev k tekočemu kohezijskemu obdobju 2014–2020, v katerem je sedaj na razpolago 3,1 milijarde evrov. V okviru fonda React EU bi bila sredstva po trenutnem predlogu ministrstva za gospodarstvo namenjena za digitalno transformacijo podjetij, spodbude malih vrednosti za mala in srednja podjetja z vavčerji, raziskovalno razvojne vavčerje za raziskovalce, spodbujanje specialnih podjetij ter prestrukturiranje gorskih centrov za celoletni turizem. Poraba je predvidena do leta 2023.
JTF sklad za pravičen prehod v višini 129 milijonov evrov je namenski vir za izvedbo industrijskega prehoda premogovnih regij v tranziciji. V Sloveniji bodo sredstva namenjena za Savinjsko-Šaleško ter Zasavsko območje. Za ta sklad se trenutno zbirajo projekti, ki bi bili osnova za kasnejše razpise v letu 2021, sredstva pa bodo na voljo do leta 2029. Četrti fond predstavljajo nova kohezijska sredstva za naslednje sedemletno obdobje 2021–2027 v višini 2,9 milijarde evrov, petega pa sklad za razvoj podeželja (kmetijski del), kjer bo Sloveniji do leta 2026 na voljo 1,7 milijarde evrov.
V 2021 za 194 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da bodo načrt razvojnih spodbud za leto 2021 pripravili do konca leta. Predvidena vrednost razpisov za nepovratna sredstva naj bi znašala 194 milijonov evrov, glede povratnih sredstev pa bodo poleg aktualnih produktov na voljo portfeljske garancije za mala in srednja podjetja za investicije v raziskave, razvoj in inovacije v višini 30 milijonov evrov in posojila za financiranje naložb v raziskave, razvoj in inovacije naložbe v razmerah epidemije covida-19 v višini 3,7 milijona evrov. Oba razpisa prihajata iz Sklada skladov Covid-19, ki se izvajajo neposredno prek SID banke.
Slovenski podjetniški sklad v letu 2021 predvideva tudi objavo javnega razpisa Spodbude projektov na problemskih in obmejnih problemskih področjih v višini približno 7,5 milijona evrov sredstev. V sklopu sodelovanja v Instrumentu za odpornost in okrevanje (RRF) pa bodo za financiranje manjših investicij ter obratnih sredstev omogočeni neposredni krediti sklada, za katere bo v letu 2021 na razpolago 13 milijonov evrov. Neposredni krediti Sklada bodo namenjeni mikro, malim in srednjim podjetjem, vključno s podporo podjetjem na deprivilegiranih območjih, manjšim projektom na področju digitalizacije, zelenega in krožnega gospodarstva oziroma drugim projektom z družbenim učinkom (start-upi, scale-upi, samozaposleni).
