Slavni slogan Telekomovega Mobitela se je glasil »Svoboden kot ptica«. Pri pticah se ni ustavil zgolj slogan, temveč so z njimi poimenovali tudi najbolj priljubljene mobilnike iz svoje ponudbe. Dolgočasno tovarniško ime ericsson ga628 je dobilo kultno ime mobi reglja. Družbo so mu delali še mobi čuk, detelj, kosec. Tudi če se ne spomnite, kako so bili posamezni mobilniki videti, se, če niste premladi, verjetno spomnite njihovih imen. Znamke Mobitel danes ni več, po pticah poimenovani mobilniki se tu in tam še valjajo po predalih, se pa ob preizkusu najnovejše Telekomove pridobitve – omrežja 5G – vnovič poraja želja po prispodobah o pticah.
Pogojno bi tudi v primeru 5G ponovili slogan »svoboden kot ptica«, morda celo »hiter kot ptica«, čeprav je 5G bistveno hitrejši. Vsaj ta hip se še najbolj primeren zdi »plašna ptica« – po vzoru kapitala, ko sliši besedno zvezo »večja socialna varnost«. En hip si povezan s svetom, z eno nogo že v prihodnosti, uresničujejo se sanje o industriji 4.0, že naslednji hip se povezava do gradov v oblakih drastično upočasni in sanje se razblinijo. Ostane razočarano motrenje vrabčka v roki in spominjanje na lepše čase, ko se je tja zahotelo zatavati golobu s pregovorne strehe.
Signal gotovo nese od 100 do 300 metrov daleč
Izkušnjo smo pravzaprav pričakovali. Svarila so nas pisanja iz tujine ob zagonu prvih tamkajšnjih omrežij, tudi sicer pa se omrežij 5G drži sloves, da so še bolj občutljiva in manj obstojna kot mi milenijci. Telekom Slovenije pravi, da z omrežjem 5G trenutno pokrivajo tretjino prebivalstva, imajo pa okoli 250 lokacij baznih postaj 5G. Pokrita so območja, kjer je obremenitev omrežja največja. Ko smo jih vprašali, kako daleč nese signal, so nam sprva ponudili zelo strokovno razlago: »Tako kot pri vseh radijskih komunikacijah se moč signala v odprtem prostoru zmanjšuje s kvadratom razdalje. Ob tem se seveda zmanjšuje tudi kapaciteta kanala, ki je logaritemska funkcija razmerja signal/motnje, pomnožena s širino uporabljenega spektra. V zahtevnejših razmerah (kar so urbana okolja) pa moč signala upada še hitreje. Zato je pri upoštevanju standardov in mejnih vrednosti tako glede moči signala bazne postaje kot naprave treba upoštevati, da je domet omejen, omrežje pa je razdeljeno na radijske celice. Ker je kapaciteta posamezne bazne postaje omejena, je tako v javnem mobilnem nacionalnem omrežju treba imeti čim večje število baznih postaj, skladno z rastjo števila uporabnikov in prometa. Podobno je bilo pri vseh generacijah, 5G pa je evolucijska nadgradnja 4G, tako da 4G na vedno več lokacijah sobiva z najnovejšo in še zmogljivejšo tehnologijo 5G.«
Ker tega odgovora verjetno ne razume nihče, so se nas v nadaljevanju usmilili s pojasnilom za telebane: »Čisto splošno bi lahko rekli, da bo signal gotovo tako 100 metrov kot 300 metrov od bazne postaje, ampak bo enkrat na voljo 450 Mbit/s, drugič pa 200 Mbit/s… Pri tem bazna postaja le redko deluje osamljeno, pogosto pa je več baznih postaj na posameznem območju, tako da mobitel dodaja tudi druge nosilce od te ali sosednje bazne postaje.«
Pod Telekomovo zgradbo signal je, pri borzi ne več
Nekaj podobnega so pokazala tudi naša prizadevanja na terenu, ko smo s kolesom po izolirani in z novembrsko inverzijo zakleti ljubljanski občini lovili signal 5G. Optimistično smo začeli v Murglah, saj se tja pregovorno steka vse dobro v Sloveniji. Za 5G to ne velja. Našli nismo niti kaplje. Nadaljevali smo proti Viču in v bližini Gimnastičnega centra Ljubljana prvič na zaslonu mobilnika videli vklopljeno ikono 5G. Brž smo zagnali test hitrosti, a ugotovili, da polnega potenciala ne dosegamo. Izmerili smo le okoli 270 megabitov na sekundo. Možno naj bi bilo skoraj dvakrat toliko oziroma 450 megabitov na sekundo. Preveč smo bili oddaljeni od bazne postaje. Morali smo priti bliže. Neuspešno. Bolj ko smo lovili goloba, bolj se nam je izmikal. Za hip nam je na dlani pristal na parkirišču pred viškim Hoferjem, a takoj spet pobegnil. Obupali smo, zahodu pokazali hrbet in krenili proti vzhodu.
Odločitev se je izplačala. Po trnovski puščavi glede 5G, s kakšno oazico tu in tam, smo na prvi spodobnejši signal naleteli na Špici. Prenos s spleta je dosegel hitrost 295 Mbit/s, prenos na splet 70 Mbit/s, latenca oziroma zapoznelost signala pa 12 milisekund. Solidno. S konkurenčnim omrežjem 4G+ smo v udobju stanovanja, kjer o 5G-signalu ni ne duha ne sluha, izmerili 119 Mbit/s prenosa s spleta, 33,5 Mbit/s prenosa na splet in 16 milisekund zapoznelosti signala. Lov smo torej morali nadaljevati. Kako dolgo bo minilo do naslednjega srečanja s 5G, nismo niti slutili. Pot nas je peljala mimo grajskega griča na Poljane, od tam proti Taboru in Metelkovi ter nato še do glavne železniške postaje. Nikjer nič, čeprav ne izključujemo možnosti, da smo kakšno majhno oazo tudi spregledali. Priznamo pa, da nas je močno presenetilo, da signala nismo zaznali na železniški postaji, ki je le lučaj stran od Telekomovega sedeža v Cigaletovi ulici. Tam signal je, vendar je (morda zaradi obremenjenosti omrežja) po več meritvah dosegel največ 319 Mbit/s prenosa s spleta in 94,7 prenosa na splet ob 13 milisekundah zapoznelosti signala. Kako kratek zna biti doseg omrežja 5G, se je spet pokazalo, ko smo stopili na Bavarski dvor in pred borzo, kjer se je pipica spet izsušila.
Suša je vztrajala do Hotela Lev, Pivnice Union, Hale Tivoli, tivolske promenade, ameriškega veleposlaništva, državnega zbora, Cankarjevega doma… Teorije zarote, ki covid-19 povezujejo s 5G, so se zdele še bolj prismojene kot sicer. Korona je vse okoli nas, 5G pa nikjer. Razpoloženje se nam je ponovno zvedrilo pri Nami, kjer se je po dolgi odsotnosti na mobilniku spet pojavila ikona 5G, čeprav hitrost 188 Mbit/s ni bila med najvišjimi. Je pa bilo v tem delu Centra veliko bolje kot drugje. Na Rotovžu je bilo signala za 234 Mbit/s prenosa s spleta in 50,3 Mbit/s na splet ob 15 milisekundah zapoznelosti. Pred spomenikom Valentina Vodnika na tržnici je vleklo že s hitrostjo 361 Mbit/s in 91,4 Mbit/s z zapoznelostjo 14 milisekund. Pred Telekomovo poslovalnico na tržnici je hitrost nekoliko upadla na 296 Mbit/s in 84,5 Mbit/s z zapoznelostjo 15 milisekund. Pri Tranči je signala sicer spet zmanjkalo, smo pa sede pod Prešernom na Tromostovju zabeležili najvišjo vrednost 418 Mbit/s in 84,3 Mbit/s s 14 milisekundami zapoznelosti. Sicer ni bil maksimum, a smo imeli iskanja počasi dovolj.
Z nakupom mobilnika 5G se še ne mudi
Pri testu smo uporabljali dva mobilnika. Prvi je bil Samsungov galaxy s20 ultra in novi iphone 12 pro (test mobilnika bomo objavili prihodnji teden). Oba mobilna telefona sta bila prilagojena na Telekomovo omrežje, iphone pa smo na test celo dobili od Telekoma. Galaxy s20 ultra nam je posodil Samsung. Opazili smo tudi, da je bil Applov mobilnik precej radodaren s prikazovanjem ikone 5G, saj jo je prikazoval tudi takrat, ko signala zares ni bilo. To so potrjevale meritve hitrosti, ki so včasih kljub oznaki 5G dosegale skopih 8,51 Mbit/s in zapoznelost 19 milisekund. Tolikšne zapoznelosti signala pri pravi povezavi 5G nismo izmerili nikdar.
Glede na rezultate testiranja bi tudi zelo pohvalili odločitev Telekoma Slovenije, da storitev 5G do konca leta svojim uporabnikom s podprtimi mobilniki omogoča brezplačno. Tudi sicer se doplačila v višini od 3 do 6 evrov za vklop 5G v sklopu nekaterih že obstoječih paketov ne zdijo pretirano visoka. Gre pa dodati, da bi bistveno boljša pokritost definitivno koristila. Predvsem se poraja vprašanje, kako smiselno je ob trenutni pokritosti na vrat na nos kupovati nove mobilnike samo zato, ker imajo 5G-podporo. Če pa tako in tako kupujete novo premijsko napravo, ki jo želite uporabljati še nekaj let, pozornost na 5G-podporo morda tudi ne škodi. Odvisno od potreb.
