Beovićeva, sicer tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je v današnji izjavi pojasnila, da zadnje številke »še vedno stojijo na mestu« in da še ne moremo govoriti o vrhu epidemije, lahko pa govorimo o platoju. Problem takega platoja pa je, kot je opozorila, da se krivulja lahko v vsakem trenutku spet obrne navzgor. »Zato je tako nujno, da so bili sprejeti dodatni ukrepi, ki bodo, vsaj tako upamo, obrnili potek epidemije navzdol,« je dejala.
Glede na precejšnje število potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom v minulem tednu in glede na to, da je med njimi kar nekaj starejših, je po njenih oceni pričakovati, da se bo število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, še nekaj časa povečevalo. Upa, da bo do padca števila hospitaliziranih bolnikov prišlo pred koncem novembra.
Na ljubljanski infekcijski kliniki po njenih besedah »ves čas vozimo po robu, a hkrati celotni slovenski zdravstveni sistem zagotavlja dovolj veliko število postelj, da so ljudje ustrezno obravnavani«. Kot pravi, je to herojsko delo in celotna družba bi se morala zavedati, da imamo v Sloveniji ne glede na težave z organizacijo in slabo kadrovsko preskrbljenost izjemno zdravstvo, ki temelji na zelo požrtvovalnih zaposlenih.
Zdravstveni delavci so trenutno v izjemno težkem položaju, tudi zaradi možnosti okužbe, a na srečo do prenosa okužbe neposredno od bolnikov ne pride pogosto. Pogosteje se to zgodi tam, kjer okuženost bolnikov ni prepoznana, in ne na oddelkih, kjer so hospitalizirani bolniki s covidom-19. Pri delu z njimi namreč dosledno uporabljajo zaščitno opremo, je pojasnila. »Več je okužb, ki pridejo v zdravstvo od zunaj in se potem prenesejo med zaposlenimi. Tudi to skušamo omejevati. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v ljubljanskem kliničnem centru je v teh mesecih izjemno aktivna,« je dejala.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trenutno sicer ne beleži vira okužb, beleži pa okuženost po nekaterih poklicnih skupinah. Po besedah Beovićeve lahko iz teh podatkov razberemo, da so okuženi delajo v zelo različnih dejavnostih in da je prizadetih veliko poklicev. Sklepajo lahko, da se velik del okužb prenaša tudi na delovnih mestih. »Gre za odgovornost vsakega zaposlenega in vsakega delodajalca, da v svojem okolju omeji širjenje. Zavedati se moramo te povezanosti, skrbi za omejevanje epidemije na vseh mestih, kjer prihaja do stikov med ljudmi. In če prihaja do stikov, prihaja tudi do širjenja bolezni,« je jasna infektologinja. Poskrbimo, da bomo ostali zdravi in da ne bomo okužbe prenašali naokrog, je še pozvala.
