V živo smo spremljali novinarsko konferenco o aktualnem stanju v zvezi s koronavirusom, na kateri so sodelovali namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager in prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani ter vladni govorec Jelko Kacin.
»Zaradi trenutnih razmer, ki se prepočasi izboljšujejo in povečevanja zasedenosti bolnišnic, je vlada na včerajšnji seji podaljšala epidemijo za 30 dni. Odlok prične veljati jutri, 18. novembra,« je uvodoma dejal vladni govorec Kacin. Poudaril je, da razglasitve oziroma podaljšanja epidemije ne gre enačiti z zaostrovanjem pogojev, saj je »njena razglasitev namreč status, pravni okvir, ki predstavlja podlago za ukrepanje, tudi aktivacijo civilne zaščite in drugih razpoložljivih sil«, je pojasnil Kacin.
Nuška Čakš Jager je dejala, da epidemiološka slika tako v svetu kot pri nas kaže na porast okužb. »V Evropi imajo višjo 14-dnevno kumulativno incidenco na 100.000 prebivalcev kot v Sloveniji na Češkem, v Avstriji in Luksemburgu. Višjo incidenco smrti pa na Češkem, v Belgiji in na Madžarskem,« je dejala in ob tem opozorila, da je potrebno upoštevati dejstvo, da se ti podatki zbirajo z zamudo.
Vnovič je poudarila, da epidemiologi ne zmorejo takoj poklicati vseh, zato prosi, da se ob pozitivnem izidu testa ne čaka na klic, ampak se TAN kodo nemudoma vnese v aplikacijo in s tem obvesti stike. »Prosim, ostanite doma, še posebej starejši. Virus je povsod in se širi povsod - v službah, domovih starejših občanov, povsod, ne moremo reči, kjer se najbolj širi,« je dejala. Povedala je, da da epidemiologi uspejo dnevno poklicati približno 1200 ljudi, a gre zgolj za ankete, pri katerih ne gre za identifikacijo tesnih kontaktov. »Da bi lahko epidemiološka služba sledila stikom, bi moralo dnevno število okužb pasti krepko pod 300,« je še pojasnila Nuška Čakš Jager.
Štrukelj: Nobeno cepivo še ni odobreno
Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani je dejal, da imamo trenutno 54 cepiv, ki so v klinični fazi testiranj. »12 cepiv je v 3. fazi testiranj. Niti eno cepivo še ni bilo odobreno,« je poudaril. »Imamo 6 tako imenovanih provizoričnih oziroma začasno odobrenih cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije, in sicer dve v Rusiji – ta trenutek je v fazi odobritve tudi tretje cepivo in pa 4 na Kitajskem,« je pojasnil Štukelj. Poudaril je, da se nič ne ve o tem, ali so ta cepiva učinkovita in ali so varna, kajti kitajska in ruska cepiva so na nek način preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja. »Zato čakamo in močno upamo, da bo s temi cepivi vse v redu, vendar pa podatkov tako o ruskih kot o kitajskih cepivih nimamo dovolj,« je pojasnil.
Po Štukljevi oceni je realno pričakovati, da bo potrebnih še nekaj mesecev, preden da bo cepivo prišlo v Slovenijo. Dejal je, da bo zelo vesel, če se bodo besede ministra Tomaža Gantarja, ki pravi, da se bo cepljenje začelo že v drugi polovici decembra, uresničile. »Sam pa nekako menim, da bi lahko cepljenje steklo februarja ali marca, če se seveda postopek odobritve cepiv vmes ne ustavi,« je dejal.
Ankete sicer kažejo, da polovic Slovencev ni naklonjena cepljenju. »Če mi dovolite malce grobo primerjavo: ko so v preteklosti uvajali elektriko, je bilo zelo veliko ugovorov, sej je šlo za nekaj nevidnega, kar te lahko ubije ... Vsaka tehnologija potrebuje čas. Seveda ima vsakdo pravico odkloniti cepljenje, vendar se mora pozanimati, kaj točno s tem odklanja,« je dejal Štukelj. Povedal je še, da je pri cepivih nove generacije bistveno manj stranskih učinkov. »Učinki so lahko pozitivni, pa jih laiki smatrajo za negativne. Če pride denimo do rdečina ali bolečine, to v resnici ni negativen učinek,« je pojasnil Štrukelj.
Komisija v okviru sheme Sure Sloveniji nakazala 200 milijonov evrov
Evropska komisija je skladno z napovedmi devetim članicam EU v okviru sheme Sure za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest v luči pandemije covida-19 nakazala 14 milijard evrov ugodnih posojil. Med prejemnicami je tudi Slovenija, ki je od skupno 1,1 milijarde evrov potrjenega posojilnega potenciala v prvem nakazilu prejela 200 milijonov.
Poleg Slovenije so sredstva danes prejele še Hrvaška, ki je od milijarde evrov potrjenega posojilnega potenciala prejela 510 milijonov evrov, Grčija (od skupnih 2,7 milijarde evrov potenciala je prejela dve milijardi), Ciper (od 479 milijonov evrov je prejel 250 milijonov), Latvija (od 192 milijonov evrov potenciala je prejela 120 milijonov evrov), Litva (od 602 milijonov evrov je prejela 300 milijonov) in Malta, ki je od 244 milijonov evrov prejela 120 milijonov, so objavili v Bruslju.
Italija, katere skupni odobreni potencial je bil s 27,4 milijarde evrov največji, je v zanjo že drugem nakazilu prejela 6,5 milijarde evrov, potem ko je konec oktobra že prejela 10 milijard evrov. Drugo nakazilo v vrednosti štirih milijard evrov je danes prejela tudi Španija, ki je konec oktobra prejela že šest milijard evrov, njen skupni potrjeni potencial pa je bil 21,3 milijarde evrov. Ob teh dveh državah je konec prejšnjega meseca prvo nakazilo prejela že tudi Poljska, in sicer od 11,2 milijarde evrov potrjenega potenciala eno milijardo evrov.
Shema Sure je eden od pomembnejših protikoronskih ukrepov EU in je namenjena pomoči pri zaščiti delovnih mest in zaposlenih zaradi posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo. Gre med drugim za financiranje programov subvencioniranja čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa.
Slovenija je npr. v vlogi za finančno podporo v okviru instrumenta Sure navedla ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge.
V okviru sheme bo na voljo 100 milijard evrov posojil z jamstvi članic EU. Za zdaj je Svet EU prižgal zeleno luč za pomoč 17 državam v vrednosti 87,9 milijarde evrov. Za Slovenijo je, kot navedeno, potrdil podporo v višini 1,1 milijarde evrov.
Za izvajanje sheme se Evropska komisija na trgu v imenu EU zadolžuje z jamstvi članic in prvi dve izdaji t. i. socialnih obveznic EU sta bili izjemno uspešni. Skupaj je komisija zbrala 31 milijard evrov, prva izdaja pa je po interesu vlagateljev dosegla celo rekorden obseg, ko gre za obveznice držav ali mednarodnih organizacij.
Razmere v domovih za starejše se slabšajo
Domovi za starejše so bili v spomladanskem valu glavna žarišča virusa. Tudi v trenutnem valu so se začeli po domovih širiti hitreje v domovih za starejše, je povedal Kacin. »Iz podatkov, ki nam jih je pred novinarsko konferenco posredovalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da se je število okužb v domovih v zadnjem dnevu povečalo za 145. Aktivno okuženih je trenutno kar 1962 stanovalcev. Med zaposlenimi je aktivno okuženih že 797, včeraj pa se je na novo okužilo še 53 zaposlenih,« je dejal.
In nadaljeval: »V petih posebnih socialno varstvenih zavodih je 123 okuženih uporabnikov in še 80 zaposlenih. Največji porast okužb imajo po današnjem poročilu ministrstva v Domu starejših občanov Vič-Rudnik, enota Bokalci (24 novih okužb pri stanovalcih), potem v domu Viharnik Kranjska gora (22 novih okužb pri stanovalcih) in v Domu starejših občanov Tabor Poljane (13 novih okužb).« Kot poudarja, jih okužbe v domove za starejše izredno skrbijo, saj gre za vdore virusa v družbeno skupino, ki je najbolj ranljiva in pri kateri se oboleli pogosto soočajo s težjim potekom bolezni. »Žal je v starostni skupini nad 85 let tudi največ smrtnih primerov, več kot polovica vseh. Če temu prištejemo še smrtnost v starostni skupini 75 do 84 let, pa po podatki NIZ-a pridemo kar do 84 odsotkov vseh smrti zaradi covida-19 v Sloveniji. Gre za najbolj ranljiv del prebivalstva, ki ga moramo zaščititi.«
Preberite še članek o tem, kako dolgo bi lahko še trajali ukrepi: Ostre omejitve bi lahko vztrajale tudi decembra
