Finančni ministri in guvernerji centralnih bank so osnovni dogovor o skupnem okviru dosegli že prejšnji mesec, ko so se tudi dogovorili o podaljšanju odloga odplačevanja dolga za revne države, ki jih je prizadel novi koronavirus, do junija prihodnje leto. Okvir naj bi uredil ravnanje z dolgom po tem, ko se omenjeni rok izteče.
V izjavi so države G20 napisale, da je okvir sprejel tudi Pariški klub, neformalni forum, ki združuje 22 držav upnic. "V osnovi pristop k dolgu ne bo izveden v obliki odpisa ali ukinitve," so države sporočile po virtualnem zasedanju, ki ga je gostila trenutno predsedujoča skupini Savdska Arabija. Če bi bil odpis dolga vendarle potreben, pa bo vsaka država upnica pravočasno izvedla potrebne postopke v domači državi in o napredku sproti obveščala druge upnike. V skladu s pobudo G20 je do prestrukturiranja dolga upravičenih 73 držav, od tega 38 podsaharskih. Med večjimi upnicami je Kitajska, ki je v zadnjih dveh desetletjih izdatno financirala projekte v državah v razvoju, tudi v okviru svoje iniciative Svilna pot.
Nova pravila naj bi okrepila prav sodelovanje Kitajske in zasebnih vlagateljev pri lajšanju dolžniškega bremena najrevnejših svetovnih držav. Cilj pobude je zmanjšati možnost vrste razglasitev nezmožnosti odplačevanja posojil v prihodnjih letih, ko bodo države še močno čutile posledice koronske krize.
Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je današnji dogovor označil za zgodovinskega. "Prvič doslej bodo vse največje bilateralne upnice, članice ali nečlanice Pariškega kluba, usklajevale upravljanje z dolgom v revnih državah. To bo prineslo več transparentnosti v postopek lajšanja dolžniškega bremena in vključevalo zasebne upnike, ki bodo morali pristati na najmanj primerljive pogoje," je izpostavil po navedbah francoske tiskovne agencije AFP.
V nevladnem sektorju so do dogovora večinoma kritični, češ da ne sega dovolj daleč in ne bo ustrezno naslovil velike dolžniške krize. "G20 mora prenehati odlagati zadeve v prihodnost in postaviti transparenten in vključujoč sistem za znižanje dolgov na vzdržno raven tako pri zasebnih, bilateralnih kot multilateralnih posojilodajalcih," je prepričan vodja britanske nevladne organizacije Jubilee Debt Campaign Tim Jones.
Svetovna banka je prejšnji mesec opozorila, da se je dolg 73 najrevnejših svetovnih držav lani povečal za 9,5 odstotka na rekordnih 744 milijard dolarjev. Dolg državnim upnikom je dosegal 178 milijard dolarjev, od tega več kot 63 odstotkov predstavlja dolg Kitajski.
