»Povečali bomo podporo ranljivim državam pri soočanju s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami,« je sporočila G20 in IMF obvestila, da lahko poveča rezervni sklad za 650 milijard dolarjev. Na ta način se bo povečala likvidnost vseh članic IMF brez dodatnega bremena dolga za 28 najrevnejših držav v razvoju, ki so globoko v dolgovih. G20 je tudi sprejela odločitev, da se moratorij na odplačevanje bilateralnih dolgov držav v razvoju podaljša do konca tega leta. Niso pa sprejeli poziva 250 organizacij civilne družbe, med njimi verskih in nevladnih organizacij, da te dolgove povsem črtajo. G20 se bo o tem odločala od primera do primera.
Ministri in guvernerji 20 največjih gospodarstev so se v sklepni izjavi prav tako zavezali, da se bodo še naprej borili proti trgovinskemu protekcionizmu. Od leta 2017 tega na zahtevo administracije prejšnjega predsednika Donalda Trumpa niso omenjali. Po odhodu Trumpa iz Bele hiše je lahko G20 v izjavo spet vključila tudi besedilo o boju proti podnebnim spremembam, pa tudi besedilo o uvedbi globalne minimalne stopnje davka na dohodek podjetij. Cilj je dogovor o njem do julija, predlog pa bo pripravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
Glede cepiv proti covidu-19 so se ministri in guvernerji G20 strinjali, da je treba pospešiti izdelavo in distribucijo ter zagotoviti enakopraven dostop do cepiv.
Zasedanja se udeležuje tudi slovenska delegacija
Zasedanje IMF in Svetovne banke, ki zaradi pandemije covida-19 tudi letos poteka virtualno, se je začelo v ponedeljek in se bo sklenilo v nedeljo. Zaznamujejo ga priprave na začetek okrevanja gospodarstva v času okrepljenega izvajanja cepljenja proti koronavirusu. Zasedanja se udeležuje tudi slovenska delegacija s finančnim ministrom Andrejem Šircljem in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom na čelu.
IMF je sicer v torek v svežem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. V primerjavi z januarjem jo je izboljšal za pol odstotne točke na šest odstotkov. Napoved za prihodnje leto je IMF zvišal za 0,2 odstotne točke na 4,4-odstotno rast. Napoved za Slovenijo ostaja nespremenjena, in sicer ji IMF za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 4,5-odstotno.
V okviru zasedanja je IMF tudi že potrdil tretjo tranšo plačil najrevnejšim članicam za zmanjšanje bremena dolga iz posebnega Sklada za zajezitev katastrofe in olajšanje. Državam bo IMF plačal dolg, ki zapade od 14. aprila do 15. oktobra, in sicer v višini 238 milijonov dolarjev.
