Januarja je namreč Gabriela Babnik, ki nadomešča predsednika sveta Jaka v njegovi odsotnosti, tedanjemu ministru za kulturo Zoranu Pozniču poslala pismo, v katerem je opozorila na "nekatere dileme, ki zadevajo delovanje Jaka".
Ministrstvo ji je v odgovoru potrdilo domneve o nezakonitosti, a svet Jaka je na zaprti seji, tedaj še pod predsedovanjem Slavka Pregla, direktorici Renati Zamida izrekel zaupnico, izvedena je bila tudi inšpekcija, ki ni odkrila nepravilnosti.
Maja je nato vlada razrešila člana sveta javne agencije Staša Ravterja, ki ga je nadomestil specialist revizije Sebastjan Eržen, aktualni predsednik sveta. V začetku junija pa je vlada razrešila še predsednika sveta Jaka Slavka Pregla in članico sveta Vesno Horžen ter za nadomestna člana imenovala Matejo Komel Snoj in Mitjo Čandra.
Julija pa je nato svet Jaka sprejel sklep, da vladi predlaga predčasno razrešitev direktorice javne agencije Renate Zamida. Slednja je tedaj v odzivu za medije povedala, da se ji zdi predlog sveta popolnoma neupravičen, saj ji očitajo nekatere nepravilnosti pri delu, ki jih je pred tem že večkrat zavrnila.
Kolektiv Jaka je v zvezi s predlagano razrešitvijo direktorice na predsednika vlade Janeza Janšo in druge člane vlade naslovil poziv, v katerem je izrazil nestrinjanje s predlogom in apeliral na vlado, da predlagane razrešitve ne podpre.
Kolektiv je sicer pisno podporo Renati Zamida prvič izrazil že februarja, ko je pismo podpore direktorici Jaka napisala tudi skupina založnikov, avtorjev, prevajalcev in drugih akterjev s področja knjige. Med 170 podpisniki pisma podpore so bili predstavniki več založb in združenj, avtorji, ilustratorji in prevajalci ter nekateri drugi akterji na področju kulture.
