Renata Zamida, ki je vodenje JAK prevzela v začetku leta 2018 in je bila ključna oseba pri oblikovanju slovenske kandidature za častno gostjo na Frankfurtskem knjižnem sejmu, naj bi bila odgovorna za več nepravilnosti, mnogi pa so opozarjali, da je bila predvsem trn v peti različnim lobijem. Deležna je bila očitkov o slabem delu, na primer o prepozni oddaji strategije razvoja in nepravilnostih pri podeljevanju štipendij, pa tudi o domnevni korupciji pri iskanju najemnika za prostore agencije, ki pa jih je vseskozi zavračala. Inšpekcijski nadzor nepravilnosti ni pokazal, direktorico pa je sprva podprl tudi svet agencije, ki ji je izglasoval zaupnico.
Vlada je nato spomladi zamenjala vse tri predstavnike ministrstva za kulturo v svetu JAK: namesto Slavka Pregla in Vesne Horžen, ki sta glasovala proti razrešitvi direktorice in sta bila »zaradi pristranskega ravnanja«, kot je trdilo ministrstvo za kulturo, nato sama predčasno razrešena, sta prišla v svet Mitja Čander ter Mateja Komel Snoj, tretjega člana, Staša Ravterja, ki je podal odstopno izjavo, pa je maja nadomestil Sebastjan Eržen, ki je pred tem delal v generalnem sekretariatu vlade. Eržen, sicer strokovnjak za revizijo brez posebnih izkušenj na področju knjige, je v novi sestavi postal tudi predsednik sveta. Pod njegovim vodstvom se je nato svet JAK julija odločil, da vladi predlaga, naj Zamido predčasno razreši, kar se je minuli teden tudi zgodilo. kul
