Vsaka štiri leta se na ameriških novičarskih televizijah ob predsedniških volitvah odvije enak ritual. Po zaprtju volišč spremljajo pritok rezultatov iz volilnih okrožij in opravljajo vzporedno glasovanje, potem pa v nekem trenutku razglasijo zmagovalca v posamezni zvezni državi in potem tudi, kdo je novoizvoljeni predsednik. Letos se je ta proces v petih zveznih državah zavlekel zaradi tesnih rezultatov in dolgotrajnega preštevanja velike količine glasovnic po pošti, toda pravzaprav je enak kot vselej. Tem medijskim razglasitvam dajejo javnost in kandidati veliko težo. Ko se je demokratski kandidat Joe Biden včeraj pripravljal na nagovor Američanov, so v njegovi kampanji izražali upanje, da bodo televizije dotlej že razglasile njegovo zmago.
Ta praksa je sicer nekoliko nenavadna. Napovedi medijev o zmagovalcu res temeljijo na podrobni analizi podatkov, niso pa suho zlato, kot se je lepo pokazalo leta 2000, ko so za novoizvoljenega predsednika v nekem trenutku napačno razglasili Ala Gora. Štejejo namreč samo in edino uradno potrjeni rezultati – in teh ne bo še nekaj časa.
Zmagovalca razglasili, ko so bila volišča še odprta
Medijsko napovedovanje zmagovalca predsedniških volitev v ZDA ima dolgo brado. Prvi so to počeli časopisi, potem radio, potem televizija. In hoteli so biti hitri. Leta 1980 je NBC razglasil zmagovalca ob 20.15 po vzhodnoameriškem času, ko so bila volišča na zahodu države še odprta (volilnega molka v ZDA ni). Tako navaja Mike Conway, profesor novinarstva na Univerzi v Indiani v prispevku za spletni medijski portal The Conversation, in dodaja, da je bil NBC tarča kritik, češ da bi lahko njegova objava vplivala na izid. Televizija je sicer pravilno napovedala poraz aktualnega predsednika Carterja in zmago izzivalca Reagana.
Stroški takšnega volilnega projekta pa so visoki – treba je izvesti obsežno vzporedno glasovanje, na volilnih okrajih sproti pridobivati uradne podatke in jih pošiljati v centralo ter analizirati vzorce. Zato so se leta 1990 glavne televizijske mreže in agencija Associated Press (AP) povezale in ustanovile Voter News Service, ki je vsem ponudil storitve na volilni dan.
Mogoča velika zagata z Arizono
Zdaj delujeta dva takšna konzorcija. Eden je National Election Pool, v katerem so televizije CNN, NBC News, ABC News in CBS News. Konkurenčni je AP VoteCast, v katerem sta AP in televizija Fox News. Tu se skriva tudi razlog, zakaj ste med spremljanjem medijev v minulih dneh lahko naleteli na različne podatke o tem, koliko elektorjev imata Biden ali Trump. AP in Fox News sta na podlagi svoje analize Bidnu že prisodila zmago v Arizoni in njenih enajst elektorskih glasov (Fox News je bil zaradi tega bojda pod velikim pritiskom Trumpove ekipe), ostale štiri televizije pa tega vsaj do sinoči niso storile. In potencialno bi lahko nastala velika zagata: če bi denimo Biden zmagal v Nevadi in osvojil tamkajšnjih šest elektorskih glasov, s tem pa potrebnih skupnih 270, bi imeli dva velika medija, ki bi mu že pripisala, da je bodoči predsednik, in štiri, ki tega še ne bi storili.
Na podatke omenjenih dveh konzorcijev se sicer zanašajo tudi časniki in vrsta drugih medijev, ki se vsak zase odločijo, komu bodo kje presodili zmago. V večini primerov dilem sicer ni: Kalifornijo so denimo vsi takoj prisodili Bidnu, ker je tradicionalno demokratska in ker vzporedne ankete niso puščale dvomov, pa čeprav je bilo še včeraj, tri dni po koncu volitev, denimo preštetih le 77 odstotkov glasov.
Trajalo bo do januarja
Odločitve televizij oziroma medijev pa seveda niso uradni izid (kot kaže primer Gora, po katerem so mediji postali tudi previdnejši). So le napoved z zelo veliko verjetnostjo, da bo takšen tudi končni izid (v resnici se zmotijo silno redko). Uradni izid pa je šele tisti, ki ga v vsaki zvezni državi potrdi njen volilni odbor. Datumi, kdaj se to zgodi, so različni – v Pensilvaniji denimo dvajset dni po volitvah.
In niti seštevek uradnih rezultatov vseh zveznih držav še ne pomeni, da je novi predsednik uradno znan. Šele decembra ga namreč izvolijo elektorji, v začetku januarja pa mora rezultate glasovanja vseh 538 elektorjev potrditi senat. Šele tedaj je mogoče brez vsakršnega dvoma reči, kdo je novi predsednik, ki zapriseže 20. januarja. ba
