Včeraj so v Sloveniji opravili 5895 testov in potrdili 1564 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 26 bolnikov s covidom-19. V bolnišnicah se je zdravilo 1069 covidnih bolnikov, med njimi 168 na oddelkih za intenzivno nego, kar je sedem več kot dan prej. Iz bolnišnic so odpustili 92 bolnikov.
Delež okužb skoraj dve odstotni točki manj kot dan prej. »Trend je dober, razmere se počasi stabilizirajo,« je na dopoldanski vladni tiskovni konferenci navedel vladni govorec Jelko Kacin. »Dosegli smo vrh, incidenta se že zmanjšuje,« je dodal. »Če bo trend šel tako naprej, potem se lahko veselimo prihodnosti in lahko razmišljamo o tem, kaj bi vlada lahko storila prihodnji teden.« Tudi reprodukcijsko število je dobro - vsak okuženi trenutno ne okuži več kot eno osebo. »Zdržati moramo še ta teden, zato bodo tudi šoloobvezni otroci še ostali doma,« je komentiral. Žarišča v državi ostajajo podobna, kot so bila v preteklih dneh.
V slovenjgraški bolnišnici velik izpad kadra
»V drugem valu zdravimo bistveno večje število ljudi kot v prvem, ko smo bolnike preusmerjali v druge bolnišnice. Od 5. oktobra imamo vzpostavljen covid oddelek, na katerem smo obravnavali 179 ljudi, večinoma moškega spola. Na enoti intenzivne medicine smo zdravili dvanajst oseb,« je stanje v bolnišnici Slovenj Gradec predstavila strokovna direktorica Jana Makuc.
Tudi sami se sicer soočajo s primanjkljajem kadra, od 923 zaposlenih je v tem trenutku odsotnih 170 ljudi, 69 izmed njih jih preboleva akutno okužbo s covidom, 11 zaposlenih pa je v karanteni. »Delež je relativno velik, kljub vsemu pa uspemo zagotoviti število postelj, ki je v tem trenutku za našo regijo ustrezno,« je navedla. V sredo so imeli vdor covida v belo cono na oddelku za travmatologijo, ko so odkrili devet pozitivnih oseb brez simptomov. »Ko se naredijo testi za zaposlene, ponovno pride do velikega izpada kadra,« je navedla. »Kapacitet kljub temu v tem trenutku ne bomo širili, imamo pa pripravljen načrt za naprej v primeru, da bi se stanje poslabšalo.«
Previdnost in neenotnost pri načinih testiranja
»Testiranja, ki jih opravljamo, nam dajejo edini vpogled v epidemijo in dajejo smernice glede potreb in ustreznosti ukrepov,« je uvodoma navedel predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. Število testiranj se je v zadnjem valu dvignilo za petkrat v primerjavi s prvim valom. »Zelo težko se soočamo s takšnim številom vzorcev, ki jih moramo v enem dnevu oddelati,« je komentiral. V mesecu oktobru je bilo 99,1 odstotkov vzorcev obdelanih znotraj 24 ur, skoraj 70 odstotkov jih je bilo obdelanih znotraj 12 ur, je navedel. »Kapacitete so trenutno v zgornjih mejah, vendar se ves čas trudimo z različnimi izboljšavami, da bi to kapaciteto še povečali,« je dejal in priporočal metodo PCR testiranja na vseh področjih.
»Velika upanja sicer polagamo tudi v prihod antigenskih hitrih testov, vendar imamo hkrati rezervacije zaradi vprašljive zanesljivosti rezultatov,« je dejal. Na mestu je previdnost, saj so študije pokazale, da so testi nezanesljivi predvsem pri asimptomatskih bolnikih, ki jih ne prepoznajo tako učinkovito kot molekularno testiranje, je dodal. Vsi proizvajalci hitrih testov pri večini testov dopišejo, da je test namenjen dokazovanju okužbe pri simptomatskih bolnikih, pravi. »Metoda PCR je bolj učikovita, dokazala bi tudi manjšo količino virusa. Trenutno me skrbi, da pri nas ni vzpostavljene centralne evidence, kdo dela, s čim dela in kakšni so rezultati tega testiranja. Po mojih informacijah se trenutno vsi pozitivni potrjujejo z metodo PCR. Kaj bo v bodoče, je treba še določiti, stališča še niso jasna. Večina držav EU vodi ločeno evidenco med okužbami, dokazanimi z metodo PCR, in okužbami, dokazanimi s hitrimi testi. Bojim se, da konsenza v naslednjih tednih še ne bo jasnega, se pa na tem ogromno dela,« je povedal.
»Trenutno pri nas teste izbira vsaka zdravstvena organizacija posebej, pristopili pa smo k skupnem centralnem naročilu v okviru EU, s čimer bo zožen nabor teh testov,« je še povedal Petrovec. Skupno naročilo v okviru EU je potrdil tudi Kacin. »Da, prijavili smo se v skupen evropski nakup, da bi dobili čim več po čim nižji ceni, da lažje organiziramo množično testiranje v ključnih infrastrukturah. Upamo, da bo do tega prišlo čim prej. V tem trenutku pa je ključno to, da se zagotovi računalniška podpora temu testiranju, da se bo vedno vedelo, kdo je kdaj koga testiral in kje je ta oseba vmes hodila in koga morebitno okužila. Potrebujemo enoten sistem, v katerega morajo imeti vpogled osebni zdravniki in specialisti,« je navedel vladni govorec.
Psihologinja poziva k pogovarjanju
K pozitivnemu pristopu k prebolevanju bolezni je pozvala psihologinja Andreja Poljanec. »Stiska nekoga, ki ima trenutno ekonomske težave, je zagotovo globlja od trenutne stiske ostalih. Strokovnjaki priporočamo, naj se pogovarjajo z odraslimi, ki jim zaupajo.« Zahvalila se je tudi staršem, ki se doma z otroci trudijo dati največ od sebe. »Veliko se je treba pogovarjati in vsak dan delati načrte za posamezen dan. Pomembno je, da v tej situaciji živimo iz dneva v dan.«
