Ekipa Borze terjatev je na trgu prepoznala poslovno priložnost za vzajemno financiranje gospodarskih družb, tako da vlogo banke kot neučinkovitega posrednika preskoči. Razvila je prvi slovenski trg za vzajemno (angl. peer-to-peer) financiranje podjetij. Malim in srednje velikim podjetjem omogoča enostaven in hiter dostop do financiranja na podlagi odstopa kvalitetnih nezapadlih poslovnih terjatev in kratkoročnih posojil z ročnostjo do šest mesecev. Na drugi strani podjetjem in vlagateljem z likvidnimi presežki ponuja privlačno naložbo v razpršen portfelj kratkoročnih terjatev in posojil.
Več kot 200 milijonov hitrega financiranja
Slovenska podjetja in samostojni podjetniki so od začetka delovanja finančne platforme Borze terjatev z odstopom nezapadlih terjatev in kratkoročnimi posojili prek spleta pridobili že za več kot 200 milijonov evrov hitrega spletnega financiranja. Cel postopek pridobitve financiranja in naložba potekata na enostaven način v elektronski obliki prek finančne platforme BT, ki je uporabnikom dostopna na www.borzaterjatev.si.
V Sloveniji je približno 14.000 mikro, malih in srednjih podjetij s prihodki med 500.000 in 10 milijoni evrov letnega prometa. Kratkoročno financiranje teh podjetij, ki ga opredeljujemo kot financiranje do milijon evrov in do enega leta ročnosti, obsega okoli 3,5 milijarde evrov poslov na leto. Med te posle so všteti tako odkupi terjatev, kratkoročna bančna posojila, revolvingi kot tudi limiti na transakcijskih računih (Banka Slovenije, podatki faktoring družb). Segment financiranja mikro, malih in srednjih podjetij v Sloveniji je podhranjen, zato je zelo potrebno kratkoročno financiranje. Bančno financiranje se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za polovico, epidemija covida-19 pa je gospodarske okoliščine še bolj zaostrila.
Pri bankah niti za kratkoročne potrebe
Slovenska podjetja, ki so likvidna, na svojih transakcijskih in depozitnih računih pri bankah trenutno hranijo skoraj 7 milijard evrov denarnih sredstev. Presežek likvidnosti v enem segmentu gospodarstva ne uspe financirati drugega dela gospodarstva, zlasti segmenta manjših in srednje velikih podjetij, ki je manj likviden. Družbe, ki imajo presežno likvidnost, zaradi nizkih obrestnih mer pri bankah ne dobijo ustreznega donosa za svoja denarna sredstva. Druge družbe, ki jim likvidnosti primanjkuje, pa pri bankah ne dobijo denarja niti za kratkoročne potrebe financiranja obratnega kapitala. rš
