Tako kot v prejšnjih dveh poskusih se strani tudi tokrat medsebojno obtožujeta za kršenje prekinitve ognja. Mednarodni posredniki želijo doseči prekinitev spopadov in obstreljevanja civilnih območij, ki trajajo od 27. septembra, in ki so doslej zahtevali že okoli tisoč življenj, tudi več deset civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor o zadnji humanitarni prekinitvi ognja je v nedeljo objavil Washington, potem ko sta že propadli dve prekinitvi ognja, za kateri sta se državi dogovorili ob posredovanju Rusije in Francije.
Prekinitev ognja danes ni veljala niti uro, ko so se že pojavile prve obtožbe o kršitvah. Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je Armenijo obtožilo, da obstreljuje mesto Terter in bližnje vasi. Armensko obrambno ministrstvo je na drugi strani sosedo obtožilo, da izvaja topniške napade na več položajev na frontni črti.
Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je star že desetletja. Potem ko je krvava vojna v 90. letih prejšnjega stoletja terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile. Zadnja zaostritev spopadov je najhujša po letu 2014.
