Peti protikoronski paket (PKP5) podaljšuje ukrep subvencioniranja čakanja na delo za vse panoge v podjetjih z vsaj 20-odstotnim upadom prihodkov glede na leto 2019. Samozaposlenim, družbenikom in kmetom pa zagotavlja mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. Višina mesečnega temeljnega dohodka bo za letošnji oktober, november in december znašala 1100 evrov, ob tem pa bodo v primeru odrejene karantene omenjeni upravičeni tudi do delnega povračila za izgubljeni dohodek v višini 250 evrov. Oba ukrepa bosta trajala vsaj do konca leta, vlada pa ju lahko podaljša za največ šest mesecev.
Med novimi ukrepi prinaša PKP5 80-odstotno nadomestilo plače za varstvo otroka z odrejeno karanteno do vključno 5. razreda osnovne šole. Nadomestilo velja tudi v primeru varstva otroka s posebnimi potrebami, veljalo pa bo retroaktivno od 1. septembra naprej. PKP5 določa tudi možnost bolniške odsotnosti do treh zaporednih dni brez obiska osebnega zdravnika.
Krizni dodatek za vse zaposlene ni predviden
Čeprav so epidemiološke razmere precej hujše kot spomladi, pa je pomoč države po novem manjša. V primerjavi s prvim protikoronskim zakonom (PKP1) in njegovimi kasnejšimi popravki se zaostruje pogoj za uveljavljanje povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo (20-odstotni upad prihodkov glede na leto 2019 v primerjavi z 10-odstotnim), ob tem pa se znižuje najvišja višina nadomestila. Medtem ko je bilo po PKP1 nadomestilo plač 100-odstotno, vendar največ do lanske povprečne plače (1753,84 evra), je po novem zgolj 80-odstotno in največ v višini najvišjega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 evra).
V nasprotju s PKP1 delodajalci po PKP5 niso oproščeni prispevkov za pokojninsko zavarovanje, prav tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne krije bolniške od prvega dneva odsotnosti. Kar zadeva povračilo nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene, je ureditev podobna ureditvi po prvem protikoronskem zakonu, pri čemer pa je nadomestilo v višini 80 odstotkov plače po PKP1 veljalo za vse primere višje sile, po PKP5 pa samo za primer višje sile zaradi varstva otroka. Novost je tudi ta, da se varstvo delavcev pred odpovedjo omejuje na čas prejemanja subvencije delodajalca in ne traja še določeno obdobje po izteku subvencije.
Tudi za samozaposlene, lastnike in delničarje enoosebnih družb ter kmete so pogoji strožji kot po PKP1 (20-odstotni upad prihodkov v primerjavi z 10-odstotnim), ob tem pa mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov vključuje tudi prispevke, kar je bil po PKP1 ločen ukrep. PKP5 v primerjavi s prvim protikoronskim zakonom ne vsebuje kriznega dodatka v višini 200 evrov mesečno za zaposlene v zasebnem sektorju niti kriznega nadomestila za primer brezposelnosti za tiste, ki ne bi bili upravičeni do njega.
Nižji dodatki tudi v javnem sektorju
Za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih zakon prinaša nove dodatke k plači. Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialnovarstvenih storitev, obolelimi za covidom-19, znašajo 30 odstotkov plače, v primeru prerazporeditve na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu pa 20 odstotkov. Nova ureditev se precej razlikuje od tiste v PKP1, saj je ta poleg dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor predvidevala še poseben dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki so ga lahko ob izpolnjevanju pogojev prejeli javni uslužbenci v vseh dejavnostih javnega sektorja. Oba dodatka skupaj sta lahko znesla 100 odstotkov urne postavke javnega uslužbenca.
Razglasitev epidemije na večino ukrepov ne vpliva, izjema je po pojasnilih sindikatov le predvideni novi dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19. Namesto predvidenega nadomestila v višini 30 odstotkov urne postavke naj bi tako javnim uslužbencem pripadal dodatek za delo v rizičnih razmerah po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor, ki znaša 65 odstotkov urne postavke.
