Policisti in vojaki so v poslovnem in bogatem predmestju nigerijske prestolnice Lagos v torek zvečer ubili najmanj dvanajst ljudi, ko so streljali na množico okoli tisoč mirnih protestnikov, ki so kot vsak dan zadnja dva tedna blokirali ceste. Ranjenih je bilo več kot sto ljudi. Število ubitih in ranjenih, o katerih poroča Amnesty International, je nigerijska vojska na twitterju zavrnila kot lažno novico.
Nekaj ur pred streljanjem v množico (ki vsaj po številu mrtvih spominja na dogodke na Zaloški v Ljubljani pred sto leti) je začela veljati policijska ura, ker so protesti proti policijskemu nasilju, korupciji in vladi povsem ohromili 20-milijonsko mesto. Kljub temu se protestniki niso razšli. Po pričevanju mladega Nigerijca za pariški dnevnik Le Monde jih je mlada ženska pozivala, naj ostanejo skupaj, rekoč: »Če bo prišla policija, bomo mirno korakali proti njej. Nismo oboroženi in nič nam ne bodo mogli.« Preden pa sta vojska in policija nastopili proti njim, je ugasnila javna razsvetljava, tako da je lahko vojska pozneje zanikala vpletenost. Vendar pa je bilo to, kar se je zgodilo, na primer salve in panični klici, v neposrednem prenosu predvajano na družbenih omrežjih. Zlasti veliko pozornosti je na instagramu pritegnilo umiranje protestnika, ki ga je zadela krogla.
Ogorčenje po svetu
Krvava represija naj bi se pripravljala že nekaj dni. Menda so bili plačanci tisti, ki so ne le brutalno napadali protestnike in jim zasegali mobitele, ampak v ponedeljek tudi vdrli na dve policijski postaji. Zaradi nasilja so oblasti v torek uvedle policijsko uro v Lagosu. Še v sredo naj bi plačanci (lahko pa tudi, da so bili skrajneži med protestniki) z bencinom zažigali stavbe po Lagosu.
V Veliki Britaniji, Južni Afriki in Keniji so v sredo potekali protesti proti nasilju v Lagosu. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell zahteva, da se krivce pokola kaznuje. Ogorčena sta tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in ameriški predsedniški kandidat Joe Biden.
Pomagala drugim, zanemarila svoje
S protesti in krvavo represijo se je še poglobila vsestranska kriza v Nigeriji, ki ozemeljsko sicer ni med največjimi afriškimi državami, je pa prva po številu prebivalcev (200 milijonov), ima največje zaloge nafte, največjo diasporo po vsem kontinentu ter jo vedno uvrščajo v vrh najvplivnejših držav na celini. Tudi zaradi skorumpiranih politikov, ki si že desetletja sledijo na oblasti, pa je v zadnjem času njena nekoč vodilna vloga v Afriki oslabljena. S korupcijo so povezani tudi šibkost državnih institucij, propadanje javne infrastrukture in slaba kakovost javnih storitev. Na severu Nigerije imajo zaradi vseh teh težav pogosto podporo med ljudmi džihadisti iz Boko Harama pa tudi Islamske države. Pri njih iščejo zaščito pred roparskimi pohodi vladne vojske. V državi je sicer dobra polovica prebivalcev muslimanov, nekaj manj kot polovica pa kristjanov.
V prejšnjih desetletij je Nigerija preprečila več vojn med afriškimi državami, ustavila več državljanskih vojn in marsikje po vojaškem puču pomagala pri vzpostavitvi demokracije. S svojo pozitivno vlogo je segala do afriškega roga, kjer je ustavila vojno med Eritrejo in Etiopijo, do Zimbabveja, kjer je preprečila bratomorno državljansko vojno. Pomembno vlogo je imela tudi v boju proti apartheidu v Južni Afriki.
V tem posredovanju po celini je Nigerija porabila milijarde in izgubila kar nekaj svojih vojakov. Zdi se, da se je preveč razdajala navzven in premalo posvečala notranjim problemom, kjer zdaj zaradi različnih kriz vse bolj izgublja vlogo vodilne sile na celini.
