Tak cilj so si zadali tudi v Domelu, gorenjski gazeli leta 2014, enem vodilnih razvojnih dobaviteljev električnih motorjev. V vrsti novih programov so ga že krepko presegli, s čimer dokazujejo, da se tudi z motorji da zaslužiti in ustvarjati zavidljivo dodano vrednost. Ker pa je produktna paleta zelo raznolika, določeni programi zahtevajo korenite spremembe, je poudaril direktor mag. Matjaž Čemažar in poudaril pomen digitalizacije za rast na poti v družbo 5.0. Domelovi raznovrstni motorji so omogočili delovanje več kot 250 milijonov naprav po vsem svetu, podjetje pa se je iz tržnega sledilca uspešno preobrazilo v svetovnega voditelja. Po Čemažarjevih besedah je letošnje leto zaznamovano s skrbjo za zdravje zaposlenih. Ker naročila ponovno prihajajo in so praktično zapolnjene vse zmogljivosti, je naloga vodstva, da ekipo obdrži zdravo in v kondiciji, da bodo naročila tudi izpolnili.
Usmerjeni v razvoj in inovacije
Na vprašanje, kaj jim daje pogum na poti rasti in kakšna so tveganja, je Čemažar odvrnil, da sta veter v Domelova jadra e-mobilnost in elektrifikacija. »Vsi trendi gredo v smeri električnih pogonov, zato so elektromotorji naša ključna kompetenca. Veliko vlagamo v razvoj, novi projekti, ki bodo prišli v prihodnjih letih, potrjujejo, da smo na pravi poti. V Železnikih imamo omejen vir kadrov, zato štipendiramo mlade zunaj Selške doline, s čimer zmanjšujemo tveganje za primanjkljaj perspektivnih inženirjev. Na pretrese v gospodarstvu, kakršnih smo deležni letos, moramo biti pripravljeni s finančno stabilno strukturo, da lahko prebrodimo slabša obdobja. Pomembno je, da takrat, ko se stvari ne uskladijo najbolje, ostanemo usmerjeni v razvoj, inoviramo naprej in ne vržemo puške v koruzo.« Matjaž Čemažar je poudaril še pomen ambicioznosti. »Premalo smo ponosni na naše izdelke, to je dober potencial za slovensko znanje. In zavedanje, da je svet naš trg.«
Mi merimo, vi rastete, je obljuba skupine Lotrič Meroslovje, ki v okolje širi kulturo odličnosti. Iz tradicije, ki se je začela s prvim kemijskim laboratorijem leta 1923, se danes z več kot 140 strokovnjaki meroslovja smelo razvija v evropsko multinacionalko v družinski lasti. Bronasta gazela 2012 je letos prejela najvišje državno priznanje za poslovno odličnost. Kot je dejal generalni direktor podjetja Marko Lotrič, sledijo poslovni strategiji trajnostne rasti, s katero bodo do leta 2025 postali evropska multinacionalka v družinski lasti, ki meri še na dodatnih 20 lokacij v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji pa tudi drugje v zahodni Evropi. »Dodano vrednost želimo dvigniti na 60.000 evrov na zaposlenega, vemo pa, da je v storitveni dejavnosti, kjer ni amortizacije, to zelo težko dosegljivo.«
Pravilen pristop do marketinga
Velik preboj vidijo v lastnih izdelkih, ki jih že predstavljajo, in si želijo, da bi pol prihodka prihajalo iz storitev in pol od izdelkov. Zdaj znaša razmerje 80 proti 20 odstotkov v korist storitev. Meroslovje po Lotričevih besedah zasleduje dva megatrenda – celovito ponudbo meroslovnih storitev na enem mestu in specializacijo. »Podjetja meroslovni del prenašajo na zunanje specializirane partnerje in razvijajo svojo primarno dejavnost,« je pojasnil in dodal, da se v tej krizi kaže pomen dobrih povezav z dobavitelji in kupci oziroma dobrih prodajnih kanalov. V zvezi s tem je poudaril, da se je treba vprašati, s kakšnimi pristopi se lotiti marketinga – ali gre za predstavitev na sejmih, prek distributerjev ali po internetu. Pri Lotrič Meroslovju je bil največji zadržek znanje nemščine, ker podjetje veliko posluje na nemško govorečem trgu, a če ne poznamo jezika, kulture in konkurence, se je težko lotiti marketinga, je sklenil Marko Lotrič.
Matej Košmrlj, direktor zlate gazele NiceLabel leta 2016, se je vprašal, kako bi nam uspelo dvigniti nacionalno samozavest, da si bomo upali in se znali ukvarjati tudi z marketingom ter tako ustvarjali dodano vrednost. »Mi znamo delati, smo najboljši na svetu, prodajali pa ne bi, z marketingom se ne bi ukvarjali, to je znana zgodba in tudi naša zgodba. Če imaš potencial na trgu 100, se ne smeš zadovoljiti z 10, cilj je 30, 40, 50 in razmišljati je treba, kako bomo to dosegli.« Zavedati se moramo, da je slovenski trg majhen, specifičen, treba je biti odprt in dobiti tuje izkušene marketinške kadre, svet bomo sami težko osvojili, je pripomnil Košmrlj in nadaljeval, da so poslovna pravila recimo v Aziji ali Ameriki drugačna. »Začne pa se z ambicijo, če je nimaš, je zaman, saj ni enostavno postati najboljši na svetu, kljub padcem je treba vztrajati.«
Rast kljub krizi
V Meborju, zlati gazeli leta 2018, so optimistični, saj imajo veliko naročil in tudi v prihodnjem obdobju zagotovljeno delo. »V pomladih mesecih je prodaja precej upadla, a smo imeli na srečo že od prej dovolj naročil, da smo lahko nemoteno delali,« je povedal vodja prodaje Simon Mesec. »Letošnje leto je za nas pozitivno, saj smo pravkar končali novo poslovno stavbo, zaključujemo tudi novo žagalno linijo za razrez lesa, ki je rezultat razvoja v zadnjih letih in največji projekt doslej. S tem stopamo v nove segmente. Bistveno je, da smo skozi vsa leta razmišljali kot gazela in se usmerili v rast. Čeprav smo imeli veliko dela, smo se odločili, da bomo razvijali nove stroje in se usmerili na dodatne trge. Tako smo podjetje pripravili na morebitno krizo. Zdaj, ko je določeno povpraševanje manjše, se nam z novimi izdelki ponujajo nove priložnosti, tako da nam je kljub upočasnitvi letos uspelo doseči rast in tudi za prihodnje leto nam dobro kaže.«
Meborjeva dolgoročna vizija je, da bodo njihovi stroji v vseh državah na svetu, kjer režejo les. V podjetju do leta 2025 načrtujejo širitev prodaje na obstoječih in novih trgih, vsako leto želijo prodreti na dva nova trga. Letos jim je uspelo prve stroje poslati na Novo Zelandijo in Slonokoščeno obalo, ob več kot 60 trgih pa imajo še dovolj možnosti za širitev. »Pomembno je, da imamo zelo razpršeno prodajo, saj delež enega trga običajno ne preseže 10 odstotkov. V težkih časih se izpad prodaje pokriva z boljšimi trgi,« je pojasnil Simon Mesec in dodal, da je cilj podjetja še naprej ne nujno hitra, temveč nenehna in stabilna rast. Ob razvoju novih strojev načrtujejo zaposlitev dodatnih inženirskih kadrov in še večja vlaganja v razvoj novih tehnologij, da bo podjetje z razvojem zahtevnejših strojev ostalo konkurenčno na trgu, zaslužilo več in povečalo dodano vrednost. »Do leta 2025 načrtujemo, da bomo eden od treh največjih evropskih proizvajalcev žagarskih strojev,« je še povedal Mesec in sklenil, da imamo v Sloveniji veliko znanja, a da si je včasih treba malo upati in tvegati, da pride rezultat.
Podpora trajnostnim razvojnim projektom
Janka Planinc, ki je na pogovoru nastopala v dveh vlogah, kot direktorica območne enote Zavarovalnice Triglav Kranj in predsednica Regionalne zbornice Gorenjska, je povedala, da želi biti Triglav na vseh področjih inovativna zavarovalnica, ki v zavarovalništvo prinaša podjetniškega duha in se zna prilagoditi razmeram na trgu. »Verjamem, da bomo cilj, ki smo si ga zastavili v Gospodarski zbornici Slovenije, to je Slovenija 5.0 in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, dosegli s podpiranjem trajnostnih razvojnih projektov in tako spodbudili rast še več podjetij gazel.« Sara Isaković, olimpijska podprvakinja in magistra »performance« psihologije, pa je dodala, da bi rada ljudi opremila s čim več orodji, s katerimi krepijo svojo odpornost ob spremembah, da so osredotočeni in drzni ter se ne bojijo napak in prevzemajo odgovornost za svoj razvoj, napredek. »Pomembno je, da se spoštujemo in cenimo ter gremo drzno v svet, ne da bi razmišljali, ali smo in bomo dovolj dobri. Bolj ko bomo cenili in spoštovali sebe, bolj nas bodo cenili in spoštovali tudi drugi.«
