Vse od umika bivšega bolivijskega predsednika Eva Moralesa (2006–2019), prvega državnega voditelja iz vrst staroselcev, se v Boliviji vrstijo incidenti na uličnih protestih (tudi s smrtnimi primeri), grožnje in kršitve človekovih pravic. Moralesov odstop je bil izsiljen z »mehkim« državnim udarom 10. novembra lani, potem ko je 20. oktobra vnovič zmagal na predsedniških volitvah. Legitimnosti volilnega izida je oporekal glavni opozicijski kandidat Carlos Mesa iz desnosredinske stranke Zavezništvo državljanske skupnosti in volilno komisijo obtožil prevare. Sledil je upor vojske in Moralesov odhod v izgnanstvo, najprej v Mehiko, zatem v Argentino, kjer prebiva še danes. V Boliviji pa je bila imenovana začasna vlada z Janine Anez na čelu, ki je predstavnica konservativnejše opozicije. Sklicu volitev se je na vse pretege izmikala in jih nazadnje razpisala za to nedeljo šele po uporu staroselcev in na pritiske mednarodne skupnosti.
Odločilnejši bo prvi krog
Čeprav so Anezova in njeni podporniki z raznimi sodnimi manevri preprečili Moralesovo ponovno kandidaturo, pa ostaja razmerje sil med desno in levo alternativo domala enako kot pred letom dni. Moralesova stranka Gibanje za socializem (MAS) je za svojega predsedniškega kandidata predlagala nekdanjega gospodarskega ministra Luisa Arceja, ki ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podporo 42,9 odstotka volilcev, pretežno staroselcev, ki sestavljajo več kot 60 odstotkov prebivalstva v 11,6-milijonski Boliviji. Drugo mesto se ponovno obeta glavnemu kandidatu desnega političnega tabora, to je Mesa, ki bi po napovedih dobil 34,2 odstotka glasov. Po določbah volilnega zakona je zmagovalec v prvem krogu tisti, ki prejme več kot 50 odstotkov glasov ali vsaj 40 odstotkov glasov, če drugouvrščeni kandidat zaostaja za vsaj 10 odstotnih točk. Glede na rezultate anket Mesa za Arcejem zaostaja za 8,7 odstotne točke.
Anezova in drugi voditelji bolivijske desnice računajo, da Arceju ne bo uspela izvolitev v prvem krogu. V primeru drugega kroga pa bi za Meso glasovali tudi privrženci tretjega najmočnejšega kandidata, skrajno desnega Luisa Fernanda Camacha, ki vodi neofašistično stranko Revolucionarnega nacionalističnega gibanja in ki so mu ankete namerile 16,7 odstotka podpore. Camacho je zavrnil poziv, naj odstopi od kandidature in podpre Meso. Se je pa kandidaturi pred enim mesecem odrekla začasna predsednica Anez, potem ko je ugotovila, da bi zanjo glasovalo le deset odstotkov volilcev.
Resna opozorila obeh strani
Desni politični tabor je vsekakor odločen preprečiti stranki MAS vrnitev na oblast, rekoč, da bi se z njo nadaljevala »socialistična diktatura«. Desna politična alternativa nagovarja urbani srednji sloj ter belo ekonomsko in politično elito, ki staroselsko vlado doživlja kot globoko ponižanje. V začetku tedna so Anezova in njeni ministri zagrozili z vojsko, če bi MAS poskušal »motiti« glasovanje, predstavniki MAS pa so zažugali z vstajo, če bi si začasna vlada drznila ponarediti izide volitev. Predvolilna situacija je eksplozivna, volitve bodo nadzorovali opazovalci iz več mednarodnih organizacij in držav, tudi iz Evropske unije, ki pa so zaradi pandemije covida-19 v Bolivijo poslale manjše število predstavnikov kot običajno.
