Ko se je 20. septembra 2018 zgodaj zjutraj Irena Osvald iz Papežev peš odpravila proti bližnjemu mejnemu prehodu s Hrvaško, jo je iznenada nekaj zadelo. Izkazalo se je, da je s puško šibrenico nanjo streljal sosed, danes 68-letni Jože Šercer. Na srečo je bila le lažje poškodovana: prebilo ji je nadlaket, na trebuhu pa ji je ostala tricentimetrska praska. Šercer se je zagovarjal, da jo je hotel le prestrašiti in da je streljal v zrak, a mu niso verjeli.
Zaradi poskusa umora so ga enkrat že obsodili na 15 let zapora, še dodatnega pol leta pa je dobil zaradi nezakonite posesti orožja in streliva, kar so našli na njegovem domu. A sodba je bila nato razveljavljena in sledilo je novo sojenje. Ki bi ga pravzaprav že končali, če se ne bi zapletlo okoli izvedenskega mnenja balistične stroke, ki ga je izdelal Janez Golja. Zagovornik Samo Mirt Kavšek je namreč senatu, ki ga vodi Maja Povhe, prinesel mnenje drugega izvedenca balista Bruna Franjića, ki, kot pravi, v BiH vodi institucijo, ki bi jo lahko enačili z našim nacionalnim forenzičnim laboratorijem. »Franjić v vseh ključnih elementih izpodbija ugotovitve našega izvedenca in mu očita nestrokoven pristop,« je izjavil odvetnik.
Franjić je svojem mnenju med drugim navedel, da bi si moral izvedenec ogledati orožje in naboje, jih razstaviti, opraviti poskusno streljanje ter pri tem imeti v mislih, na katerih mestih je bila Osvaldova poškodovana. Pregledati bi bilo treba tudi kraj kaznivega dejanja, predvsem nagib terena, saj je pot izstrelka na nagnjenem terenu drugačna kot na ravnem. Zagovornik je predlagal, naj Franjića o vsem tem zaslišijo prek videokonferenčne povezave iz BiH, a se je sodni senat odločil, da bo za komentar najprej vprašal Goljo.
Sploh ni nujno, da imajo pravo puško
Danes so prebrali njegove odgovore. Puško ruske izdelave, kalibra 16 milimetrov, je medtem tudi preizkusil. Prav tako si je ogledal zaseženo strelivo, ki je v slabem stanju. Očitno je bilo hranjeno v vlažnih razmerah, verjetno pa je tudi staro; z enega od nabojev je bilo mogoče razbrati, da je iz 60. let prejšnjega stoletja. Golja je vztrajal pri poprejšnjih ugotovitvah, da razdalje med strelcem in žrtvijo ni mogoče natančno določiti, je pa bila manjša od 50 metrov. Če bi šibra žrtev zadela v vrat, bi bila poškodba smrtna. Prav tako ni mogoče ugotoviti, ali je strelec stal, čepel, klečal ali ležal, ter tudi ne, ali je streljal pred ali za oškodovanko. Tudi s testnim streljanjem ne bi mogli ugotoviti natančnega raztrosa šiber, je zagotovil. Sicer pa niti ni jasno, ali je bilo sploh streljano z zaseženo puško. Tako namreč trdi Šercer, drugih dokazov pa ni. Prav tako tudi ni znano, kakšen naboj je bil uporabljen. Na kraju tulca niso našli, le šibrno košarico in papirnat pokrovček. Na podlagi slednjega je Golja tudi določil strelno razdaljo, ki je zato le približna.
Ker imajo zanj še precej vprašanj, ga bodo še zaslišali, predvidoma prihodnji teden. Potem pa bodo videli, ali bodo enako storili še z njegovim kolegom iz Bosne.
