»Letošnja nagrajenca sta iz osnovne teorije razvila prakse, ki so se razširile po vsem svetu. Njuna odkritja so v veliko korist za družbo,« je poudaril predsednik odbora za nagrade za ekonomijo Peter Fredriksson. Dražbe so danes namreč povsod, z njimi nakupujemo in prodajamo izdelke na spletnih straneh, kot dražbe so organizirani trgi z električno energijo, prodaja oglasov na spletnih brskalnikih, pravice do emisij ogljikovega dioksida in radijski spekter. Medtem ko nekateri prodajalci z dražbami večajo lastne prihodke, jih drugi uporabljajo kot orodje za dosego širših ciljev. Milgromova in Wilsonova odkritja so ključna za razumevanje možnosti, ki jih dražbe nudijo za dosego teh ciljev, so v obrazložitvi nagrade zapisali v švedski akademiji znanosti.
Američana sta izumila nove oblike dražb, na katerih se v imenu prodajalca, ki ga motivirajo širše družbene koristi in ne največji prihodek, prodaja več med seboj povezanih kosov hkrati. Leta 1994 so ameriške oblasti prvič uporabile eno od njunih dražbenih oblik za prodajo radijskih frekvenc telekomunikacijskim operaterjem, od takrat pa so jim sledile še številne druge države.
Triinosemdesetletni Robert B. Wilson je razvil teorijo dražb predmetov s skupno vrednostjo, ki je vnaprej negotova, na koncu pa enaka za vse predmete, kot na primer prihodnja vrednost radijskih frekvenc. Wilson je s teorijo prikazal, zakaj racionalni ponudniki na dražbah pogosto dajejo ponudbe, ki so nižje od njihove najboljše ocene skupne vrednosti - zaskrbljeni so namreč nad prekletstvom zmagovalca, ki veli, da bo ponudnik dobrino preplačal in kljub temu izgubil. Dvainsedemdesetletni Paul R. Milgrom pa je ubesedil bolj splošno teorijo dražb, ki ne upošteva le skupne vrednosti, ampak tudi zasebne vrednosti, ki se razlikujejo od ponudnika do ponudnika. Analiziral je dražbene strategije v številnih dobro znanih oblikah dražb in pokazal, da bo imel prodajalec večje pričakovane prihodke, ko bodo ponudniki med dražbo izvedeli več o ocenjenih vrednostih drugih ponudnikov.
Oba nagrajenca si bosta razdelila dobrih 960 tisoč evrov, nagrada pa je hkrati zmaga za Američane, kot tudi Univerzo v Stanfordu, kjer oba nagrajenca poučujeta.
Lani nagrada za boj proti revščini
Lansko leto so Nobelovo nagrado za ekonomijo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na področju boja proti revščini.
Med letošnjimi favoriti je sicer bilo več ameriških ekonomistov, med njimi tudi raziskovalka neenakosti in ženske delovne sile Claudia Goldin in nekdanja direktorica IMF Anne Krueger. Kot možni kandidati so se omenjali še Paul Milgrom, Robert Wilson in Paul Slovic, Kanadčan David Card in Francoza Thomas Piketty ter Olivier Blanchard.
Letošnjo razglasitev si lahko ogledate tukaj:
Zadnja Nobelova letos
Tehnično sicer ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Nagrado za ekonomske znanosti v spomin na švedskega industrialca in izumitelja dinamita Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je omenjena nagrada precej mlajša od "pravih" Nobelovih nagrad. Slednje namreč podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil Nobel. S tem se zaključuje tudi letošnja sezona objav prejemnikov Nobelovih nagrad, ki jih vsako leto podelijo še na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru.
