Danes poznamo na stotine vrst sliv, od češpelj do ringlojev, katerih podvrste v Sloveniji poimenujejo tudi damaščanska sliva ali cibora, mirabela, mirobalana ali češnjeva sliva, na krasu pa kar češpa. Slive izvirajo iz Azije, gojili so jih že Rimljani.
Spadajo v sadno vrsto koščičarjev, kamor uvrščamo tudi marelice, češnje in breskve. V trgovinah so poleti na voljo večinoma slive iz Bosne ali Srbije, pozimi pa z južne poloble. Največ sliv pridelamo v Evropi in na Kitajskem. So med cenejšimi sadeži.
Češplje dozorijo v septembru
Češplje, slive in ringlo imajo koščico in zorijo od srede julija do srede septembra, najprej ringloji, nato slive, češplje pa dozorijo do sredine septembra. Ringloji ali renkolode so bolj okrogle, lahko so zelene, rumene ali rdeče barve in se jih težko izkoščiči. Češplje in druge sorte sliv pa so temno modre do vijolično modre z belkastim poprhom, rumenim mesom in se jih zlahka izkoščiči. Zrele slive in ringloji so kiselkasto sladki, mehkega mesa in sočni. Če so obrani nezreli, so medlega okusa, lahko tudi grenko-kislega. Slive in češplje so primerne za sušenje, kuhanje džemov in marmelad ter pridelavo žgane pijače – slivovke.
Rdeče, oranžno, modro – za zdrav dan
Slive so vseh barv zaradi vsebnosti različnih fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v zrelem sadju zelo veliko, zato ne smejo manjkati v naši dnevni prehrani. Ta rastlinska hranila dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja: pravzaprav so njen imunski sistem.
Vemo, da fitohranila pomagajo vzdrževati naše zdravje, ne vemo pa še natančno, kaj se s fitohranili v telesu dogaja. Znano je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidativni zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzročajo kajenje in druge strupene snovi. Največji učinek imajo fitohranila, če pojemo ves sadež, ker je pomembno medsebojno delovanje vitaminov in fitonutrientov svežega in na soncu dozorelega sadeža. Glede na kemično strukturo poznamo veliko vrst fitohranil, to so na primer karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni.
Hranilna vrednost sliv
Slive imajo veliko vlaknin, vsebujejo tudi manjše količine vitaminov C, A in kompleksa vitaminov B ter mineralov (od magnezija do kalija, mangana in cinka). Imajo majhno energijsko vrednost, le 46 kcal v 100 gramih (4 srednje velike slive). Poleg vlaknin k boljši prebavi vpliva tudi manjša vsebnost sorbitola.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetuje: Kupujte slive/češplje, ki so enakomerno obarvane modro do modro vijoličaste in imajo sivkasto bel poprh (če tega ni videti, so že predolgo skladiščene ali povoskane). Od štiri do pet sliv na dan (svežih ali suhih) ima pozitiven vpliv na dobro prebavo. (Vir: ZPS)
