Že v nedeljo zvečer je nemška policija sporočila, da je napadalec Nemec s kazaškimi koreninami, ki daje vtis "izredno zmedene osebe", zaradi česar ga je težko zaslišati. V času napada je bil oblečen v vojaško uniformo, poleg zložljive lopate pa je imel pri sebi v hlačnem žepu še listek s kljukastim križem.
Kljub temu policija sprva ni mogla potrditi, ali se napadalec in žrtev morda poznata in gre za zasebne motive, ali je ozadje politično. Danes dopoldne so nato preiskovalci sporočili, da napad po dosedanji presoji celotne situacije obravnavajo kot poskus umora z antisemitiskim ozadjem.
Napad pred sinagogo se je zgodil, ko bi se tam moralo začeti slavje ob judovskem jesenskem prazniku sukot. Nanj je bil namenjen tudi 26-letni študent, ki ga je napadalec napadel takoj ob prihodu pred sinagogo, zato policija domneva, da je tam čakal, da napade.
26-letnik je v napadu dobil poškodbe glave, vendar njegovo življenje ni ogroženo. Napadalec ga je z lopato večkrat udaril po glavi. Aretirali so ga sicer policisti, ki so bili zadolženi za varovanje sinagoge v času slavja.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je napad že obsodil, tako kot tudi več drugih vidnih nemških politikov in predstavnikov judovske skupnosti.
"Ne gre za naključje, to je odvraten antisemitizem, ki se mu moramo vsi zoperstaviti," je tvitnil Maas še pred današnjim sporočilom preiskovalcev.
"Znova moramo biti priča takšnemu grozljivemu dejanju nasilja proti judovskim sodržavljanom. Sovraštvo do Judov je sramota za našo državo," je izpostavila pravosodna ministrica Christine Lambrecht in dodala, da se mora Nemčija še odločneje postaviti v bran žrtvam sovraštva in nasilja.
Odzval se je tudi hamburški župan Peter Tschentscher, ki je dejal, da je zgrožen zaradi napada. Hkrati je zatrdil, da je Hamburg odločno na strani vseh judovskih someščanov.
Nacistični režim Adolfa Hitlerja je med drugo svetovno vojno pomoril okoli šest milijonov Judov. Danes v Nemčiji živi tretja največja judovska skupnost v zahodni Evropi, predvsem po zaslugi njihovega priseljevanja po razpadu Sovjetske zveze.
V luči zgodovine so na antisemitizem v Nemčiji še posebej občutljivi, a kljub temu se število zločinov z antisemitskim ozadjem v zadnjih letih tam povečuje. Lani so jih našteli 2032, kar je za 13 odstotnih točk več kot leto pred tem.
Najodmevnejši je bil napad na sinagogo v Halleju ob najbolj svetem judovskem prazniku jom kipur 9. oktobra lani, v katerem sta bili ubiti dve osebi. Za napad trenutno sodijo domnevnemu neonacistu, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška kanclerka Angela Merkel je minuli mesec javno spregovorila o tem, da se osebno sramuje porasta antisemitizma v Nemčiji. Judovska skupnost med drugim svari, da se za vzpodbujanje sovraštva do Judov izrabljajo celo z novim koronavirusom povezane teorije zarote.
