V skladu z novelo zakona o minimalni plači iz decembra 2018 bo z januarjem 2021 uveljavljena nova formula za njen izračun, in sicer bo morala biti za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Doslej se je določala v nominalnem znesku, in sicer je za leto 2020 določena pri 940,58 evra bruto.
Delodajalskim organizacijam se zdi edina prava rešitev zamrznitev izvrševanja novele zakona. »Ne gre le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na zavod za zaposlovanje,« je na seji strateškega sveta opozoril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je potrdila, da vlada v gospodarstvu velika zaskrbljenost, ker se bo šok zgodil v zelo neprimernem času. Sprememba se bo dotaknila praktično vseh panog, saj tudi tiste, ki neposredno ne izplačujejo minimalnih plač, pogosto najemajo delovno silo iz panog z nižjimi plačami.
»Zagovarjamo, da čim več ljudi ohrani zaposlenost, in prosimo, da nam omogočite izvesti proces prestrukturiranja gospodarstva, da bo žrtev čim manj,« so na GZS poziv Šmučeve, naslovljen na ministra za delo, povzeli v sporočilu za javnost.
Najbolj ogrožene predelovalne dejavnosti
Da so številni gospodarstveniki zaskrbljeni zaradi dviga minimalne plače, je potrdil tudi glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Kot je dejal, je minimalna plača v Sloveniji, merjena po kupni moči, za 170 evrov višja od povprečja EU in za 300 evrov višja kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah, ki so naše gospodarske tekmice.
Izpostavil je, da se je minimalna plača vseskozi krepila hitreje od povprečne plače, to razmerje pa je prav v Sloveniji najvišje v EU. Uskladitev minimalne plače pri nas je bila v zadnjem desetletju razmeroma velika, z novim dvigom pa se bo povečala uravnilovka, ki zaposlene demotivira pri delu, je dejal.
Ocenil je, da so najbolj ogrožene predelovalne dejavnosti, ki so izpostavljene pretežno mednarodni konkurenci, imajo neizkoriščene zmogljivosti in visoke stroške dela v dodani vrednosti, kot so lesna, papirna, kovinska industrija. Dvig bo imel bolj negativen učinek v velikih podjetjih, ki so veliki zaposlovalci.
Izgubo delovnih mest v primeru uskladitve minimalne plače je Ivanc ocenil na najmanj 8000 pa vse do 30.000. Seveda pa bo učinek odvisen od gospodarske rasti v naslednjem letu, je dodal.
Zamrznitev za dve leti?
Minister Cigler Kralj se je strinjal, da nepredvidljivosti v prihajajočem obdobju veliko, odločitev glede minimalne plače pa je po njegovem mnenju srednjeročna. Največja izziva vidi v tem, kako se odločiti glede dviga, ter da gospodarstvo za odločitev izve čim prej. Potrdil je, da razume pogled gospodarstva in njegove predloge.
»Podjetja prosijo za razumsko odločitev, za zamrznitev dviga minimalne plače za dve leti,« je pozvala direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS Petra Prebil Bašin. Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec pa je opozoril, da bo propadlo veliko podjetij, ki bi ob normalnem dvigu minimalne plače preživela.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič se zaveda, da se bo število brezposelnih z dvigom minimalne plače povečalo. Sredstva zato namenjajo tudi prekvalifikacijam in strukturnim reformam, minister pa se bo po njenih besedah zavzel za kompromis med socialnimi partnerji.
Člani strateškega sveta so se strinjali, da je nujno najti rešitev problematike minimalne plače, ki bo dolgoročno dobra za državo. Upravni odbor GZS so pozvali, naj predlaga, da se zamrznitev uveljavitve novele zakona o minimalni plači za dve leti zapiše v naslednji protikoronski zakon.
