Ameriška volilna kampanja je dolga in razpotegnjena, a vseeno se le trikrat zgodi, da se na skupnem odru pomerita glavna kandidata za Belo hišo ter na soočenju iz oči v oči predstavita sebe, svojo politiko in medsebojne razlike. To se je v tem volilnem ciklu prvič zgodilo v torek na premierni televizijski debati med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom. Njuna predstavitev volilcem pa bo sodeč po ocenah ameriških analitikov z leve in z desne šla v zgodovino kot sploh najslabša, odkar sta Kennedy in Nixon leta 1960 kot prva sedla pred kamere v takšnem formatu. Sramota, rokoborba v blatu, dno ameriškega političnega diskurza, odvratna noč za demokracijo – to so samo nekateri komentarji devetdesetminutnega dogajanja na odru v Clevelandu.
Kaj se je torej dogajalo? Temeljna kritika leti na raven političnega diskurza. Bivši podpredsednik Biden je Trumpa označil za klovna, rasista in lažnivca ter mu večkrat zabičal, naj utihne, kar je bilo v prejšnjih volilnih ciklih nepredstavljivo. Še precej več kritik pa je požel Trump z nenehnim načrtnim skakanjem v besedo in izzivanjem Bidna ter kršenjem dogovorjenih pravil soočenja, ki jih ob sodelovanju z obema taboroma pripravi neprofitna komisija. Trump je Bidna prekinjal do te mere, da se prepis soočenja v velikem delu bere kot mučno zaporedje enostavčnih povedi. Biden, ki je na začetku kazal nekaj odločnosti, da se Trumpu postavi po robu, je sčasoma obupal in mu prepuščal mikrofon ob zmigovanju ali s sklonjeno glavo.
Nejasen poziv supremacistom
Vsebina je zato ostala v ozadju, kar sicer ni redkost na takšnih debatah. Med odmevne trenutke je bila Trumpova nepripravljenost obsoditi belske supremaciste, ki jim je sporočil, naj »stopijo nazaj in naj bodo pripravljeni«, ne da bi bilo jasno, kaj s tem misli. Skupina Proud Boys je to pozdravila na svoji spletni strani. Trump je zanikal, da bi v letih 2016 in 2017 plačal samo 750 dolarjev zveznega davka na dohodek, kot je poročal New York Times, ampak »milijone dolarjev«, podatkov o tem pa noče objaviti. In ko je Biden govoril o pokojnem sinu Beauju, ki je bil vojak, je Trump debato obrnil k Bidnovemu drugemu sinu Hunterju, ki je imel težave z mamili in je po Trumpovih trditvah sodeloval v spornih poslih v Ukrajini. Trump je tudi ponovil, da morda ne bo priznal rezultatov volitev, in namigoval na domnevne prevare.
Biden ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bi podprl razširitev vrhovnega sodišča, o čemer razmišljajo nekateri demokrati, ker se sodišču obeta dolgoletna konservativna večina. Bil je precej medel, a ni zagrešil nobenega zanj značilnega lapsusa.
Še največji vsebinski trk, skrit v megli prerekanja, je bilo Trumpovo vztrajanje, da ne bo ustavil ekonomije zaradi pandemije, nasproti trditvi Bidna, da ima prednost boj proti virusu.
Debata je nekatere odvrnila, da bi šli volit
Oba kandidata bi morala svoj nastop usmeriti predvsem v tistih enajst odstotkov volilcev, kolikor je bilo po anketi NBC in Wall Street Journala prejšnji mesec še neodločenih. Analitiki se strinjajo, da jih bo zlasti Trump s takšnim nastopom težko pridobil, saj gre po logiki za bolj sredinske, zmerne Američane, ki jih zanimajo programi oziroma vsebina.
So pa nekateri neodločeni volilci po debati dejali, da jih je odvrnila od tega, da bi sploh šli na volitve. »Še nikoli nisem videl takšnega odziva po soočenju,« je na twitterju zapisal republikanski analitik javnega mnenja Frank Luntz, ki je debato spremljal s skupino volilcev.
Trump in Biden se bosta soočila še dvakrat, 15. in 22. oktobra. Na prvi od teh debat bodo vprašanja zastavljali volilci in ne moderator. To je bil v torek voditelj Fox News Chris Wallace, ki je bil deležen kritik, da ni obvladal razmer. Bidnov tabor je ob tem že zavrnil ugibanja, da bo soočenja na podlagi torkove izkušnje morda izpustil. Naslednja bo sicer na vrsti debata obeh podpredsedniških kandidatov, Mika Pencea in Kamale Harris 7. oktobra.
