V gradbeni jami med Dunajsko in Bežigrajskim dvorom so prostor našle zlate ribice, ki so se jih ljudje naveličali gledati v svojem domu in so jih zavrgli v ribnik, bajer ali katero drugo stoječo vodo. Trenutno je v zavetišču, ki so ga poimenovali kar ribnik želja, nov dom in novo življenje našlo deset ribic, ki so bile s pomočjo mrež ulovljene iz slovenskih ribnikov in kanalov, kjer izpodrivajo avtohtone vrste.
Za ekosistem nevarne zlate ribice
Ribnik želja je zavetišče za zlate ribice, ki so ga v društvu Trajna postavili kot odziv na neravnovesja v vodnih ekosistemih, ki smo jih ljudje povzročili z izpusti zlatih ribic v naravo. »Ljudje se premalo zavedajo, kakšno škodo naredijo, ko zlato ribico spustijo v okolje, ki ji ni namenjeno. Namesto da bi ulovljene ribice ubili ali z njimi nahranili živali v živalskih vrtovih, smo jim tukaj postavili zavetišče,« je povedala Gaja Mežnarić Osole, koordinatorica projekta, za katerim stoji društvo Trajna v sodelovanju z društvom ProstoRož in koprskim veterinarjem Petrom Maričićem.
Zlate ribice so tujerodna vrsta, ki se je v Sloveniji razmnožila, ko so lastniki neželene ljubljenčke odvrgli v naravo. »Za naš vodni ekosistem so nevarne, ker prenašajo eksotične bolezni, se prehranjujejo z jajčeci in ličinkami avtohtonih vrst in z njimi tudi tekmujejo za hrano,« je povedal veterinar Maričić, znan tudi po svojem aktivnem reševanju živali v naravi, pri tokratnem projektu pa zagotavlja predvsem strokovno pomoč. »Zavetišče se šele vzpostavlja in je trenutno bolj reprezentativne narave, saj želimo z ribnikom predvsem ozaveščati ljudi,« je povedal veterinar in dodal, da lahko ljudje zapuščene ribice pripeljejo do njega v Koper, kjer jih bo prevzel, pregledal in jih pustil nekaj časa v karanteni. Po določenem času jih bo spustil v jato, ki jo vzdržuje že nekaj časa. »Imam dovoljenje za izlov kot tudi za oddajo zlatih ribic,« je povedal in dodal, da lahko vsakdo pride do njega v Koper in si izbere eno ali več zlatih ribic.
Zgodbe o zlatih ribicah
Ker se zlate ribice prehranjujejo tudi z ličinkami komarjev in drugih insektov, bodo s svojo prisotnostjo prispevale k bolj prijetnemu druženju v gradbeni jami, kjer bo spomladi vrata za javnost odprl laboratorij za trajnostno oblikovanje Krater. Vse do takrat pa bodo vrata odpirali po predhodnem dogovoru oziroma ob posameznih projektih, kot je bil včerajšnji, ko so si med prvimi zavetišče ogledali učenci bližnje osnovne šole in prisluhnili Maričiću, ki je govoril o problematiki izpuščanja zlatih ribic v naravo. Danes dopoldne pa so zgodbo o zlatih ribicah predstavili prek zvočne pravljice, ki sta jo pripravili Kaja Avberšek in Alja Petric. Sicer pa je zgodb o zlatih ribicah toliko, kolikor je skritih želja tistih, ki zgodbe pripovedujejo. A prva zgodba, iz katere izhajajo vse druge, izvira iz Kitajske, kjer so menihi, da bi rešili zlate ribice, v osnovi gre za krape, ki so zaradi svoje rumeno zlate barve postali plen v divjih vodah. »Menihi po Kitajskem so zlate ribice reševali in jim novo življenje dali v ribnikih upanja,« je povedala Gaja Mežnarić Osole, ki prav v Petru Maričiću vidi sodobnega meniha. »Tudi on od leta 2014 vodi inovativno zavetišče v Kopru. Tukaj lahko ljudje pustijo ribico oziroma pridejo do njega in ribicam ponudijo nov dom.«
