Bera tem, ki si jih je organizator dogodka zamislil za pogovor s predsednikom vlade, je slednjemu ponudila nemalo priložnosti za trosenje očitkov prejšnjim vladam. »Administracija, ki smo jo prevzeli marca, je bila najslabša doslej, slabša od tiste, ki smo jo kot Demosova vlada podedovali še od socialističnega izvršnega sveta,« je že takoj na začetku navrgel predsednik vlade in okrivil politiko uravnilovke, ki ne omogoča razvoja, zaradi česar sposobni kadri odhajajo v tujino. V nadaljevanju se je zavzel za korenite spremembe plačnega sistema v javnem sektorju. Povedal je, da je cilj vlade zmanjšati razliko med gospodarstvom in javnim sektorjem v prilagojenosti na potrebe trenutnega časa. Priznal je, da je Slovenija v zadnjih letih na lestvici konkurenčnosti sicer napredovala, a da je šlo za zelo majhne korake. Moderatorka pogovora Nevenka Črešnar Pergar, sicer direktorica AmChamove komisije za spodbujanje investicij, je izpostavila, da ob podrobnejšem pregledu teh številk ugotovimo, da se Slovenija na področju birokratskih ovir uvršča na 126. mesto med 141 državami. Ustanovitev strateškega sveta za debirokratizacijo utegne to izboljšati, meni Janša, če bo do konca mandata »vsaj nekaj miru za sprejemanj odločitev«, saj gre za zavezo koalicijskih partnerjev. »In v tej vladi ima koalicijska pogodba neko težo, ne gre zgolj za črko na papirju,« je pripomnil.
Graja zaradi neuporabe aplikacije #OstaniZdrav
Janša je prepričan, da so v Sloveniji ekonomske posledice pomladne zaustavitve gospodarstva vsaj za kakšen odstotek blažje kot v drugih državah, saj se v Sloveniji proizvodnja skoraj ni zaustavljala. Pohvali slovenskega gospodarstva je sledila graja, ker da se aplikacijo #OstaniZdrav premalo uporablja. »Morda se spominjate mojih stavkov, ko sem ob koncu spomladanskega vala epidemije zelo jasno dejal, da bomo jesen prebrodili brez večjih restrikcij samo, če bomo v tem času uspeli izdelati in nato uporabljati digitalno aplikacijo za opozarjanje pred okužbami. Seveda se to ni zgodilo, aplikacija je še vedno zgolj prostovoljna,« je izrazil nestrinjanje. Po njegovo bi zadeva funkcionirala, če bi bila obvezna v celotni EU, a slednja te ideje ni podprla. »Preveč je nekih ovir v smislu varovanja zasebnosti, kar je smešno,« meni Janez Janša, ki je prepričan, da večina komercialnih aplikacij na pametnih telefonih od uporabnika vzame več osebnih podatkov kot protikoronska aplikacija. »Ker je aplikacija prostovoljna, živimo v novi normalnosti, nosimo maske in se čudimo, kako so jih zdravniki in sestre doslej uporabljali brez večjih negodovanj,« je dejal predsednik vlade.
O zaostrovanju ukrepov: Ključna je zasedenost v bolnišnicah
Pojasnil je, zakaj kljub bistveno večjemu dnevnemu številu okužb ni ukrepov, kakršnih se spomnimo od spomladanskih mesecev. »Bistveno manjše je število tistih, ki so zboleli in potrebujejo bolnišnično zdravljenje,« je razložil in dodal, da so številke hospitaliziranih bolnikov za zdaj »obvladljive tudi brez razglasitve epidemije in uvedbe ostrejših ukrepov«. Ker je cepivo za zdaj zgolj napoved, je zaenkrat treba podaljševati protikoronske pakete, je o pomoči gospodarstvu povedal predsednik vlade. Napovedal je, da bo, ko bo moč videti luč na koncu tunela, torej ko bomo imeli učinkovito cepivo, vlada sprejela targetirane ukrepe za najbolj prizadete panoge: »Zavedati se je treba, da je smiselno reševati zgolj tiste, ki imajo možnost preživetja.« Moderatorka pogovora se je ob tem Janši zahvalila, ker je vlada spomladi upoštevala predloge, ki jih je k pripravi protikriznih ukrepov predlagala slovenska izpostava ameriške gospodarske zbornice.
Več razlogov za optimizem kot ob prejšnji krizi
Janša je tudi prepričan, da imamo lahko ob sedanji krizi večje razloge za optimizem kot ob zadnji krizi pred dobrim desetletjem, saj je bilo evropsko gospodarstvo pred pandemijo v bistveno boljšem stanju kot ob koncu prejšnjega desetletja. »Stvari so drugačne tudi zato, ker so banke sedaj likvidne, takrat pa so bile zelo prizadete,« je predstavil razloge za optimizem. V prihodnosti vidi izziv pri okrevanju tudi v tem, ali bomo v Sloveniji zmožni sposobne ljudi v javnem sektorju pošteno plačati. Težavo vidi v trdno zakoreninjeni ideji o javnem sektorju kot »sončni upravi«. »Če bomo to prebili, bodo stvari bistveno lažje in bomo lahko sposobne strokovnjake, ki so šli v tujino, privabili nazaj,« je prepričan.
Ena od možnosti za pospešeno okrevanje bi lahko bila tudi izdaja državnih ali občinskih obveznic, s katerimi bi financirali velike projekte, sta se strinjala sogovornika. »V času koronakrize so mnogi državljani uspeli privarčevati nekaj denarja, ker je bilo manj možnosti za trošenje,« je povedal Janša in dodal, da je najprej treba predvsem obnoviti zaupanje. »Ljudje morajo verjeti, da je njihova naložba v nek nacionalni projekt varna in seveda tudi donosna,« je dejal in pripomnil, da je težava v stališčih nekaterih politikov, ki govorijo o potrebi po podržavljenju vsega. »Ampak to ni tema za danes ali jutri, ampak za takrat, ko bomo videli luč na koncu tunela, se pravi, ko bo na vidiku cepivo,« je povedal. Na drugačne čase bo počakala tudi pokojninska reforma. »Čas je neprimeren, se bomo pa v tem mandatu lotili manjših korakov, kakršen je ustanovitev nacionalnega demografskega sklada,« je izpostavil predsednik vlade in pojasnil, da želijo s tem zagotoviti sklad, znotraj katerega se bo državno premoženje plemenitilo in ne kopnelo. Dodal je, da zgolj s pokojninsko reformo demografskega problema ne bomo rešili. »Če se grobo izrazim: potrebujemo več rojstev, več tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno,« je pojasnil.
»Treba se je ustaviti in zajeti sapo«
V drugem delu pogovora sta sogovornika govorila predvsem o položaju Slovenije v EU in o transatlantskih odnosih. »Ne želim se spuščati v sizifovske pogovore o jedrni Evropi, nemško-francoskem vlaku ali višegrajski skupini, to nas ne zanima. Naš cilj je, da se EU ohrani,« je dejal Janša. »Treba se je ustaviti in po vseh teh šokih zajeti sapo,« je dejal predsednik vlade, pri čemer je imel v mislih brexit in pandemijo. Povedal je, da je Slovenija v EU opozorila na nujno potrebno obrambo pred kibernetskimi napadi. »Predstavljajte si da hkrati z epidemijo pride do kibernetskih napadov velikih razsežnosti, da padejo vsi informacijski sistemi na bankah, v zdravstvu … Tudi s tem se ukvarjamo, čeprav se to morda komu ne zdi tako pomembna zadeva,« je pojasnil. Izpostavil je še pomen blejskega strateškega foruma, na katerem se je veliko govorilo tudi o reševanju situacije na Zahodnem Balkanu. »Ne delamo si iluzij, da je stvari mogoče rešiti čez noč. Želimo pa v času našega predsedovanja premakniti večje stvari, ne zgolj malenkosti,« je napovedal. Povedal je še, da se nadeja več sodelovanja EU z ZDA, kot ga je bilo doslej, in to ne glede na izid ameriških volitev. Omenil je še digitalni davek, temo, ki jo bo treba v prihodnosti nasloviti bolj celostno. Povedal je še, da ZDA vidi kot ključno partnerico Evrope: »Dosedanja zgodovina je pokazala, da tudi, ko gre za najbolj kritične trenutke, lahko računamo na ZDA.« Vprašal je, kaj bi bilo z nami brez ameriškega posredovanja v obeh svetovnih vojnah in si sam odgovoril: »Govorili bi nemško ali pa rusko.«
Ob koncu pogovora ga je moderatorka še povprašala, kaj bo kot predsednik vlade storil, da bi bil slovenski narod manj razdvojen in bolj povezan. Povedal ji je, da zgolj njegova vlada opoziciji vselej ponuja možnost sodelovanja ter da je njegova stranka pri sestavljanju koalicije k sodelovanju povabila vse, brez izključevanja. Opaža, da se v obratni situaciji to ne dogaja. Meni tudi, da Slovenija še premore enotnost, ki je glede ključnih stvari prevladovala pred 30 leti. »Če bi bil danes referendum glede samostojnosti ali članstva v EU in Nato, ne dvomim o izidu,« je zaključil predsednik vlade.
