Vrednot, ki tvorijo našo Unijo – svoboda, demokracija, pravna država in temeljne pravice – ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, zanje se moramo boriti. To velja tudi za svobodo in pluralnost medijev, ki ju spodkopavajo izzivi digitalne preobrazbe.
Dejansko živimo v protislovju. Krog bralcev ter poslušalcev in gledalcev še nikoli doslej ni bil tako širok, ob tem pa so prihodki na rekordno nizki stopnji zaradi izgub pri oglaševanju. Hkrati se skoraj polovica državljanov in državljank EU zdaj zanaša na spletne novice kot na glavni vir informacij o nacionalni in evropski politiki. In ko so se novice preselile na splet, so bili številni ustvarjalci vsebin in novinarji pozabljeni. Čeprav so se mnoge medijske hiše prilagodile digitalnemu prehodu, so se zaradi tega trenda lokalne medijske družbe, ki so pogosto najbližje državljankam in državljanom, znašle v še posebej težavnem položaju.
Digitalne tehnologije so ustvarile nove priložnosti za dostop do informacij in njihovo izmenjevanje, a so prinesle tudi nova tveganja za svobodo izražanja in pluralnost medijev. Ta tveganja so tesno povezana z nadzorom ob vstopanju na trg, ki ga izvajajo spletne platforme, z njihovo tržno močjo, ogromnimi količinami podatkov in njihovim deležem oglaševanja. Že samo podjetji Facebook in Google imata več kot 50-odstotni delež trga spletnega oglaševanja. Evropska zakonodaja o spletnih storitvah v pripravi, t. j. akt o digitalnih storitvah, bo obravnavala to problematiko. Predlagati nameravamo predhodna pravila za boljše odpravljanje tržnih pomanjkljivosti, ki so posledica položaja velikih spletnih platform. Prav tako proučujemo obstoječo nacionalno medijsko raznovrstnost in pravila o koncentracijah, da bi ugotovili, ali lahko zagotovijo pluralnost glasov na digitalnih trgih in kako. Na splošno je bistvenega pomena, da predstavimo pozitivno vizijo in prihodnji razvoj tega sektorja navzlic digitalni preobrazbi, s katero se sooča.
A ekonomske razmere v medijskem sektorju so le del zgodbe. Še ne tako davno smo imeli v Evropi države, v katerih so mediji pripovedovali samo eno plat zgodbe – tisto, ki je ustrezala takratnim oblastem. Kot je zapisal francosko-češki pisatelj Milan Kundera: »Vprašanje je kakor nož, ki razpara platno poslikane kulise, da lahko poškilimo, kaj se skriva za njo.« O svobodi mišljenja ni bilo govora, kritika ni bila dovoljena – to je definicija totalitarnega režima. Totalitarni režimi se bojijo dobro obveščenih ljudi. Raznolika stališča omogočajo širšo razpravo in porajanje zamisli, so vir navdiha. Brez tega družba ne more napredovati.
Ob začetku pandemije na Kitajskem smo bili priča temu, kako ima lahko omejevanje prostega pretoka informacij drastične posledice za zdravje in zaščito ljudi.
V krizi se je bolj kot kadar koli prej pokazalo, da lahko svoboda izražanja, dostop do informacij in pluralnost medijev rešujejo življenja – in so najboljši način za boj proti dezinformacijam. Zato je skrajni čas za odločen nastop ter za zaščito in utrditev teh pravic kot del naše poti k okrevanju.
In dela ni malo. Razmere, ugotovljene z orodjem za spremljanje pluralnosti medijev, tj. neodvisnim poročilom, ki ga sofinancira Evropska unija, niso videti rožnate.
Iz študije je razvidno, da nobena evropska država ni imuna za tveganja za pluralnost medijev. Novinarji in novinarke so tarče groženj in napadov, tako fizičnih kot spletnih, in njihove delovne razmere se nenehno slabšajo. Vsaj 50 novinarjev in medijskih delavcev, ki so poročali o protestih v Evropi, je bilo od začetka tega leta žrtev napadov. Poročilo tudi kaže, da mediji ostajajo podvrženi političnemu vmešavanju, zlasti če je njihov ekonomski položaj nestabilen. Z distribucijo državnega oglaševanja je mogoče novinarje in novinarke utišati in jim preprečiti, da bi s svojimi vprašanji povzročali nelagodje. Več ko se sprašuje, bolj se razkriva zakulisje.
Hitrih rešitev ni, toda evropska komisija krepi svoj odziv.
Države članice pozivamo, naj svojo zakonodajo čim prej prilagodijo novim evropskim pravilom o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta pravila krepijo neodvisnost medijskih regulatorjev, spodbujajo preglednost lastništva medijev, bolje promovirajo evropske izdelke v storitvah na zahtevo in učinkovito ščitijo državljane, zlasti otroke, pred nelegalnimi in škodljivimi vsebinami, tudi na platformah za izmenjavo videov.
Poleg tega bomo do konca leta predstavili vrsto pobud, namenjenih krepitvi demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter pomoči medijskemu sektorju pri okrevanju in sprejetju digitalne preobrazbe v celoti. Naš zgodovinski načrt za okrevanje bo spodbudil gospodarsko rast, prav tako pa bi moral podpreti medijski sektor ob polnem spoštovanju njegove neodvisnosti. A te bitke komisija ne more dobiti sama. Vlade, politiki in regulatorji v Evropski uniji se morajo zganiti. Vsi se moramo zavedati ključne vloge, ki jo imajo svobodni in neodvisni mediji. Te vloge družbeni mediji nikoli ne bodo mogli prevzeti. Svoboda tiska je pravica, ki ne pripada izključno novinarjem in novinarkam, ampak nam vsem. Danes se zavezujemo, da se bomo postavili v bran svobodnim in pluralističnim medijem.
Vera Jourova je podpredsednica evropske komisije za vrednote in preglednost. Thierry Breton je evropski komisar za notranji trg.
