Predsedniška kandidata republikancev in demokratov, Donald Trump in Joe Biden, bosta imela ponoči po našem času prvo od treh televizijskih soočenj, ki bo potekalo v Clevelandu ob maloštevilni publiki in spoštovanju drugih ukrepov proti širjenju virusa. Vodil ga bo Chris Wallace s televizijske postaje Fox News, ki si je za uro in pol dolgo debato pripravil šest vsebinskih sklopov, zdi pa se, da bi tik pred zdajci moral v soočenje nekako vriniti še sedmega: davke.
New York Times je namreč danes objavil zelo izčrpen članek (približno sedemnajstkrat daljši od tega, ki ga berete) o (ne)plačevanju davkov in poslovnih praksah predsednika Trumpa. Najbolj od vseh odmeva, da je Trump v prvem letu predsedovanja plačal vsega 750 dolarjev zveznega davka na dohodek, enak znesek tudi leto poprej, medtem ko v desetih letih od zadnjih petnajst ni plačal niti centa.
Članek temelji na davčnih napovedih Trumpa za več kot dvajset let in za več sto podjetij v njegovi organizaciji do konca leta 2017, ki jih je časnik dobil od nerazkritega vira. Odmeven je tudi zato, ker Trump te napovedi za razliko od predhodnikov skriva. Predsednik je članek danes označil za »nesmisel« in dodal, da je plačal »milijone dolarjev« davkov, da pa je tako kot vsi upravičen do zakonskih olajšav.
Omenjeni znesek (750 dolarjev) sicer ne pomeni, da je Trump v resnici plačal samo toliko davka na dohodek, saj je v ZDA poleg zveznega treba plačati še isti davek v posamezni zvezni državi in pogosto še lokalnega. V zvezni državi New York, kjer je imel Trump do lani stalno bivališče, so sploh eni najvišjih.
Ko se izgube prelijejo v olajšave
Članek, ki ga New York Times v nasprotju s siceršnjo prakso na portalu ni zaklenil, razkriva mnoge in velikanske izgube naložb, ki se zdijo navzkriž s Trumpovim grajenjem podobe uspešnega poslovneža. To sicer ni novost, saj je znano, kako se je denimo opekel z naložbami v hotele in igralnice v Atlantic Cityju. New York Times piše, da imata velike izgube in dolgove dve njegovi veliki investiciji, hotel Trump International blizu Bele hiše (160 milijonov dolarjev) ter turistični golf kompleks Doral na Floridi (125 milijonov).
Avtorji tudi razlagajo, kako je sploh mogoče, da samooklicani milijarder praktično ne plačuje zveznih davkov na dohodke. Tako je zaradi zakonodaje, ki omogoča, da se pretekle poslovne izgube prenašajo v prihodnost kot davčna olajšava, lahko pa tudi v preteklost, tako da davčna uprava celo vrača že plačane davke. Svojevrstna ironija je, da so ukrepi vlade Baracka Obame ob finančni krizi še razširili te ugodnosti in posredno pomagali Trumpu. Ta je tako leta 2009 davčni upravi prijavil za kar 700 milijonov dolarjev preteklih poslovnih izgub in jih hotel izkoristiti kot olajšavo za naprej in za nazaj ter v resnici dobil povrnjene plačane davke za obdobje 2005–2008 v višini 72,9 milijona dolarjev – skupaj z obrestmi, navaja časnik.
V članku omenjajo tudi nekaj sumljivih poslovnih praks Trumpove organizacije, denimo plačilo družinskim članom za svetovanje ter prijavo poslovnih stroškov, ki to morda niso (tudi več kot 70.000 dolarjev za frizerja ob oddajah šova Vajenec).
Neizogibno ima članek tudi politično dimenzijo, ki se najbolj vrti okoli vprašanja, kako se bodo odzvali njegovi (potencialni) volilci, ki so primorani plačevati davke in ki jim Trump ves čas zagotavlja, da se zanje bori in jih razume. Danes je bilo na to temo ogromno odziva, med njimi izračun, da 750 dolarjev zveznega davka na dohodek plača nekdo, ki zasluži od 15.000 do 20.000 dolarjev na leto. CNN pa je izbrskal Trumpovo izjavo iz leta 2011, naj tudi tisti, ki ne zaslužijo veliko, plačajo nekaj davka, »zato da bodo del igre«.
