Pri imenovanju naslednice preminule liberalne vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg ameriški predsednik Donald Trump ni presenetil. Njegova kandidatka za prazno mesto je postala 48-letna prizivna sodnica Amy Coney Barrett, ki je zelo priljubljena v ameriških konservativnih krogih, čeprav večina Američanov zanjo še ni slišala. Republikanska večina v senatu jo želi potrditi še pred ameriškimi volitvami 3. novembra, s čimer bi pozabili na svoje še ne tako davne zahteve prejšnjemu predsedniku Baracku Obami, da se v volilnem letu ne bi smelo imenovati novih sodnikov. Obama je takrat dejansko počakal z imenovanjem naslednika pokojnega konservativnega sodnika Antonina Scalie, izpraznjeno mesto je šele z imenovanjem svojega kandidata zapolnil takrat novoizvoljeni predsednik Trump.
Antipod pokojne liberalke
Toda nekdanje zahteve republikancev so bile v tokratnem volilnem letu pozabljene. Trump želi z imenovanjem konservativke pridobiti še nekaj volilnih glasov, ob čemer se požvižga tudi na javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da večina Američanov nasprotuje tako hitremu imenovanju novega vrhovnega sodnika. Dejansko še nikoli v ameriški zgodovini takšno imenovanje ni potekalo tako blizu skorajšnjim predsedniškim volitvam.
Konservativni krogi v Ameriki bodo s potrditvijo Coney-Barrettove dobili zelo udobno dvotretjinsko večino na vrhovnem sodišču, kjer bodo poslej imeli večino šestih glasov proti trem sodnikov z bolj liberalnim svetovnim nazorom. Trump je tako v svojem mandatu za Neilom Gorsuchem leta 2017 in Brettom Kavanaughom leta 2018 imenoval že svojega tretjega vrhovnega sodnika. Ker se položaj vrhovnega sodnika dodeli za vse življenje, bi utegnila še relativno mlada Coney-Barrettova sooblikovati sodne odločitve še nekaj naslednjih desetletij. Njena predhodnica in po svetovnem nazoru tudi antipod Ruth Bader Ginsburg je bila vrhovna sodnica 27 let.
Coney-Barrettova je v konservativnih krogih dobro zapisana zaradi svojih svetovnonazorskih pogledov kot tudi poznanstva s pokojnim konservativnim vrhovnim sodnikom Scalio, ki je bil njen mentor. Ob akademski karieri kot predavateljica na univerzi Notre Dame si je utirala tudi karierno pot v pravosodni veji oblasti. Trumpu ni nepoznana. Pred leti jo je že imenoval za sodnico na zveznem prizivnem sodišču, prav tako je bila na seznamu potencialnih kandidatov ob imenovanju vrhovnega sodnika leta 2018. Je mati sedmih otrok, katoličanka in velja za nasprotnico splava.
Demokrati ogorčeni
Čeprav so se demokrati ogorčeno odzvali na Trumpovo izbiro, vzvodov, da bi preprečili njeno potrditev, nimajo. Republikanci namreč v senatu s svojimi 53 glasovi proti 47 demokratskim uživajo zadostno večino za njeno imenovanje. Največji pomisleki med njenimi nasprotniki so, da bi utegnila pomagati pri morebitnem odpravljanju programa Obamacare, s katerim je bilo zagotovljeno zdravstveno varstvo za milijone revnih Američanov.
Na to je v prvem ogorčenem odzivu na njeno imenovanje opozoril demokratski predsedniški kandidat Joe Biden. Med demokrati prav tako vlada prepričanje, da bi Coney-Barrettova lahko pomagala pri odpravljanju uzakonjene pravice do splava. Kljub temu se pričakuje, da bo v senatu najbolj vroči del razprave o imenovanju Coney-Barrettove potekal prav o načinu, kako je bila imenovana.
V kratki izjavi za medije je Amy Coney Barrett poskušala odpraviti pomisleke, ki jih ima v zvezi z njo del ameriške javnosti. Zavezana je ustavi in ZDA, je poudarila. »Sodnik mora upoštevati zakonodajo tako, kot je napisana. Sodniki niso politiki, morajo pa biti odločni, da pri svojih odločitvah na stran postavijo svoje poglede na posamezna vprašanja,« je še dejala.
