O izredni uskladitvi pokojnin bodo poslanci glasovali v torek.
Po predlogu državnega sveta bi bila izredna uskladitev izražena v odstotkih, ne pa določena v nominalnem znesku, je povedal državni svetnik Branko Šumenjak. Veljavni zakon namreč predvideva, da se vse pokojnine izredno uskladijo v višini 6,5 evra, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. A tako zveza društev upokojencev kot pokojninski zavod sta izpostavila, da zakon odstopa od pravil v pokojninskem sistemu, je spomnil.
Tudi vlada je poudarila, da se pokojnine ne morejo povečevati v nominalnih zneskih, saj je to v nasprotju z namenom usklajevanja in bi bili prejemniki povprečnih in višjih pokojnin prikrajšani. Upokojenci z nižjimi pokojninami bi bili na boljšem, a mesto za reševanje socialnih vprašanj je po mnenju vlade drugje. Jerca Korče je opozorila na ključni problem reševanja pokojninske blagajne, ki ga vidi v pomanjkanju dolgoročnih načrtov. »Potrebno je zagotavljanje dostopnih stanovanj za mlade, odpravljanje prekarnosti in zagotavljanje varnih zaposlitev,« je dejala in okrcala politike, ki vselej iščejo rešitve, s katerimi se lahko hvalijo na predvolilnih soočenjih, niso pa dolgoročno naravnane.
Pomanjkanje dolgoročnih rešitev
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ dejali, da se zdaj tekmuje, kdo bo upokojencem dal več. Predlogu ne nasprotujejo, vendar pa bi od ministrstva za finance pričakovali odgovor na to, kako se bodo pokojnine usklajevale leta 2021 in 2022, je dejala Andreja Zabret. V SD pa so spomnili, da izredne uskladitve glede na padec gospodarske rasti letos brez spremembe ne bi bilo. V koalicijski NSi sicer tistim, ki se sprašujejo, zakaj izredna uskladitev ne glede na gospodarsko rast, odgovarjajo, da ob velikem nihanju gospodarske aktivnosti ni smiselno vezati izredne uskladitve na gospodarsko rast, je poudaril Jožef Horvat.
Izredna uskladitev bi bila letos po zaslugi SAB ob podpori nekateri drugih strank solidarna, saj življenjske potrebščine stanejo za vse enako ne glede na višino dohodkov, so poudarili v SAB. Vendar bodo tokratni dopolnjeni predlog po napovedi Andreja Rajha podprli.
V DeSUS so izpostavili, da zaostanki pri usklajevanju, nastali v letih krize med letoma 2010 in 2017, še niso v celoti odpravljeni. Zaostanek v tem trenutku znaša še 5,6 odstotka, v primeru sprejetja dopolnjenega predloga pa bo znašal 3,6 odstotka, je povedal Robert Polnar. V SMC so se strinjali z DeSUS, da bi uskladitev v nominalnem znesku nasprotovala sistemskemu zakonu, ki določa usklajevanje pokojnin v odstotkih. Pri sprejemanju veljavnega zakona pa je šlo po besedah Monike Gregorčič le za kovanje političnih točk.
Po prepričanju SDS mora biti tako redno
kot izredno usklajevanje odvisno od vplačanih prispevkov, problem nizkih pokojnin pa se mora reševati z izplačilom enkratnega dodatka, je dejal Marko Pogačnik. Upokojenci z najnižjimi pokojninami so med epidemijo že dobili solidarnostni dodatek, so spomnili v SNS.
Izplačilu v nominalnem znesku pa ne nasprotujejo v Levici, a ta znesek mora za vse upokojence znašati 40 evrov, kar želijo zagotoviti z vloženim dopolnilom, je dejal Miha Kordiš. Zaradi prenizkega usklajevanja v letih varčevanja je bilo namreč upokojencem izplačanih približno 300 milijonov evrov premalo, je povedal. »Med upokojenci je ogromno takšnih, ki jim bo 40 evrov dodatka pomenilo zelo veliko,« je dejala Violeta Tomić in spomnila na skupino ljudi z najnižjimi pokojninami – v veliki meri gre za kmečke ženske in invalide.
