Predsednik organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc je poudaril, da so srce projekta Gazela podjetja, ki rastejo dinamično in trajnostno. V projektu Gazela tako ob 20. obletnici jeseni pripravljajo zbornik v angleščini za promocijo slovenskega podjetništva v tujini, pogovor leta z zlatimi gazelami ter drevored zlatih gazel v Tehnološkem parku Ljubljana kot trajen poklon hitro rastočim podjetjem. Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da je prijetno presenečen, kako ambiciozne in zahtevne projekte načrtujejo podjetja v SA-ŠA regiji. »Smo pred obdobjem tranzicije v regiji po prenehanju izkopavanja premoga in pridobivanje energije iz fosilnih goriv. Za prihodnjih 10, 20 let prav zdaj rišemo novo pot razvoja in specializacijo. Ko vidimo ambicijo podjetij, se nam ni treba bati za prihodnost.«
Ob popolnem upadu prodaje bi preživeli kar 176 dni
Kako izjemna je savinjsko-zasavska regija, kaže podatek, da se je kar 9 od skupaj 12 regijskih zmagovalcev Gazele med leti 2001 in 2019 uvrstilo med najboljše tri v državi, nekaj celo večkrat. Naziv Zlata gazela so v teh letih prejela podjetja Engrotuš, Dat-Con, KLS Ljubno, Dewesoft, Plastika Skaza in Tehnos. Ugotovitve najnovejše raziskave trajnostne uspešnosti gazel je v nadaljevanju predstavila Alja Stepišnik iz družbe Bisnode. Regijski zmagovalci savinjsko-zasavske regije bi po stresni simulaciji Time-to-wall ob popolnem (100-odstotnem) upadu prodaje preživeli v povprečju kar 176 dni. To je odličen rezultat, če vemo, da bi zlate gazele ob isti simulaciji preživele 115 dni, regijski zmagovalci pa 96 dni. »Povprečna vrednost Failure Score, ki je osnova za izračun bonitetne odličnosti, je za savinjsko-zasavske gazele kar 100 točk, kar pomeni, da je verjetnost negativnega poslovnega dogodka v prihodnjih 12 mesecih pri njih skoraj nična,« je razložila Stepišnikova.
Potrebujemo ščepec več poguma, spoštovanja in samozavesti
Na okrogli mizi, ki je sledila, je direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek poudaril, da nimajo ambicije postati veliko podjetje, želijo pa ostati dobro podjetje, najboljši v tem, kar delajo in ohranjati svojo pozicijo na trgu. »Dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo na pravi način prave stvari. Te pa so razvoj, nenehen boj s konkurenco in produktivnost.« Po njegovih besedah lahko odličnost podjetja gradimo samo, če sočasno krepimo tudi medsebojno spoštovanje in se zavedamo svoje odgovornosti do družine, zaposlenih in njihovih družin ter do lokalnega okolja. Najavil je, da bodo do leta 2025 več kot polovico sedanje prodaje naredili z izdelki za električne avtomobile.
Direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek je na vprašanje, kako bi opisal poslovno vzdušje v tem času odgovoril, da je: »…noro v pozitivnem smislu. Kar nekaj let smo vlagali v razvoj novih izdelkov in rešitev, rezultat je zdaj tu. Ukvarjamo se s sladkim problemom, kako učinkovito obvladovati številne priložnosti, ki so se nam odprle v zadnjem obdobju.« Tudi v Dewesoftu intenzivno vlagajo v razvoj novih izdelkov, po njih se zgledujejo celo mednarodni konkurenti. »Ko nas je obiskal velik konkurent, je priznal, da si želi, da bi na področju tehnologije čez osem let bili tu, kjer smo danes mi,« je razkril direktor Andrej Orožen. Samozavestno in ambiciozno je dodal, da bodo v prihodnjih letih pomemben igralec v razvoju novih tehnologij za varno avtonomno vožnjo vozil. Izpostavil je tudi zgledno delo ekipe MGRT v razvoju odnosa z Evropsko vesoljsko agencijo ESA in da je bilanca sodelovanja s to agencijo za Slovenijo že pozitivna.
Sodelovanje pa je beseda, na katero prisegajo v Plastiki Skaza, kjer prihodnost gradijo z razumevanjem krožnega gospodarstva. Dr. Branka Viltužnik, vodja raziskav in inovacij je osvetlila sistem vključevanja zaposlenih: »Nenehno spodbujamo inovativnost in rast dodane vrednosti, a ne delamo samo na številkah, pač pa predvsem na ljudeh. Vsi imajo možnost sodelovati in prispevati t. i. brezmejne ideje Plastike Skaza. Zavedamo se, da smo vsi razvoj in vsi prodaja.« Z močjo sodelovanja se je strinjala tudi Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja. Njihov cilj je postati prvi specializiran inkubator za industrijska zagonska podjetja. To je velik potencial regije in uspešno povezujejo velika podjetja in korporacije z industrijskimi start-upi.
V družbi podjetnikov je sedel tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V stresnem obdobju zadnjega leta je ugotovil, kako zelo razvojno naravnana je regija in kako močno podjetniško energijo in voljo ima, zato se ne boji za njen nadaljnji razvoj. Po njegovih besedah na občini poslušajo podjetnike in v prihodnjih dveh, treh mesecih bo koncept sistemske rešitve za pomoč podjetjem zaživel. Srečanje pa je zaokrožil Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije z mislijo, da bo Slovenija s ščepcem več poguma, spoštovanja in samozavesti postala Slovenija 5.0. Poudaril je, da bo dvig produktivnosti in gospodarski cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025 zahteval tudi težke odločitve: da se podjetja odpovedo nedonosnim izdelkom ali dejavnostim.
Prihodnjo sredo bo v Dnevniku objavljena lestvica 100 najhitreje rastočih podjetij savinjsko-zasavske regije.
