V medijih smo že od začetka popravka vrednosti borznih indeksov lahko prebirali, da je rast neupravičena, da borzni vlagatelji nimajo stika z realno ekonomijo itd. Kar seveda ni res. Rast borznih indeksov lahko pojasnimo s pogledom na delovanje centralnih bank, ki investitorjem zapirajo možnosti za ustvarjanje donosov v varnejših naložbah in po drugi strani s presežno likvidnostjo poplavljajo trg. Tudi sami borzni indeksi so pristranski do zmagovalcev. Slaba podjetja tako izpadajo iz borznih indeksov, noter pa pridejo uspešna rastoča podjetja. Letos smo tako lahko opazili veliko rast podjetij predvsem iz tehnološkega sektorja, ki bodo iz vse sage okoli korone izšla kot veliki zmagovalci. Rast borznih indeksov je bila torej od padca zaradi izbruha koronavirusa drugačna, kot smo je vajeni. Ena izmed najbolj opaznih razlik v primerjavi z običajno rastjo je bila rast, ki je bila koncentrirana v malo podjetij. Tehnološki velikani in s tehnologijo povezana podjetja iz drugih sektorjev, kot so Apple, Facebook, Google, Amazon, Tesla in Netflix, so prispevala levji delež k rasti indeksov. Če pogledamo globalno, je indeks tehnoloških podjetij v letošnjem letu prehitel splošni indeks za približno 25 odstotnih točk. Sem pa niso všteta imena, kot je Amazon, ki je letos zrasel za 60 odstotkov, Tesla, katere vrednost je letos zrasla za več kot 400 odstotkov, Netfliks, ki je pridobil več kot 50 odstotkov vrednosti, ter druga s tehnologijo povezana podjetja po vsem svetu, ki niso zajeta v tehnološkem indeksu. Kot zanimivost lahko dodam še, da je letos indeks z enakimi utežmi močno zaostal za indeksom, kjer so podjetja tehtana glede na svojo tržno kapitalizacijo. Če pogledamo na primer ameriški borzni indeks S&P500, ki je sestavljen iz 500 največjih delniških podjetij v ZDA, in ga primerjamo z indeksom, ki je sestavljen iz enakih podjetij, le da imajo vsa podjetja enako utež, opazimo, da je letos zaostal za približno 10 odstotnih točk. Z drugimi besedami: v povprečju so se delnice odrezale precej slabše od splošnega indeksa.
Če se torej vrnem k vprašanju, zakaj je bil ta popravek vseeno zdrav. Ker se je glavni del popravka zgodil ravno med podjetji, ki so letos imela največjo rast. Padci so poskrbeli tudi za unovčenje dobičkov, ki pa se bodo najverjetneje prelili nazaj na borzo, le v druga podjetja. Tako imamo zdaj dobro podlago za nadaljnjo rast. Korak nazaj v tehnološkem sektorju bo omogočil nadaljnjo rast borznih indeksov z bolj zdrave osnove. Ko bomo dočakali cepivo, pa bomo najverjetneje doživeli popravke cen delnic tudi pri podjetjih, ki so najbolj prizadeta, kar bo pomenilo bolj »uravnoteženo« rast indeksov.
