Leta 2015 so si članice Združenih narodov zastavile sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja, katerih izpolnitev bi prinesla boljše življenje v vseh pogledih, od odprave revščine in lakote do splošnega dostopa do zdravstva in elektrike ter zdravega okolja. Dosegli naj bi jih do leta 2030, torej so zdaj na tretjini poti, zasedanje generalne skupščine OZN pa mesto za merjenje vmesnega časa. Ta ni preveč obetaven. Svet je na dobri poti, da izpolni šest ciljev, nekje na pol poti jih bo ob sedanjih trendih ostalo šest, pri petih pa nazaduje, je dejal Ola Rosling iz švedske nevladne organizacije Gapminder. Za veliko dodatno težavo se je izkazala pandemija novega koronavirusa. Kot navaja poročilo OZN, je lep primer prvi cilj, odprava revščine. Kazalo je, da se bo ta do leta 2030 znižala in bo v njej živelo šest odstotkov prebivalstva (cilj ne bi bil izpolnjen), potem pa se je letos zaradi posledic pandemije revščina spet povečala, sploh prvič po letu 1998.
Med cilji, ki jim kaže dobro, so splošen dostop do pitne vode in sanitarij, zmanjševanje razlik med spoloma, dostop do izobrazbe, na slabše gre s skrbjo za čisto okolje, odpravljanjem splošne neenakosti, lakote in tako naprej. Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je na včerajšnjem vrhu o Agendi 2030 posebej izpostavil potrebo po multilateralizmu, da se izzive naslavlja skupno, sem pa vštel tudi boj proti virusu. Med 24 državami, ki so nastopile na vrhu, je bila Slovenija. Predsednik Borut Pahor je dejal, da je Slovenija napredovala pri skoraj vseh 17 ciljih, največje izzive pa ima na področjih trga dela, krožnega gospodarstva in podnebne nevtralnosti. »Danes nas od ciljne črte loči še deset let. Ne smemo zapravljati časa. Pravi trenutek je zdaj,« je rekel. ba
