V generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava, kakršne še ni bilo. Gre sicer za vsakoletni dogodek, ko svetovno organizacijo in javnost nagovorijo predstavniki 193 držav članic, še nikoli pa ni bilo med njimi toliko predsednikov države ali vlade – letos 173. Že samo danes bodo v dopoldanskem delu zasedanja po lokalnem času med drugimi govorili predsedniki ZDA Donald Trump, Rusije Vladimir Putin, Kitajske Xi Jinping, Irana Hasan Rohani, Francije Emmanuel Macron, Turčije Recep Tayyip Erdogan in Brazilije Jair Bolsonaro. Slednji bo po tradiciji govoril prvi za generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresom, ki bo po napovedih pozval članice OZN k razglasitvi globalnega premirja do konca leta, da bi se države lahko posvetile boju proti novemu koronavirusu. Prav pandemija bo ena pomembnejših tem razprave. Nastop slovenskega predsednika Boruta Pahorja bo v četrtek popoldan po slovenskem času.
Posneti govori državnikov
Vendar se skoraj nobeden od teh in drugih voditeljev v New Yorku ne bo dejansko pojavil za mikrofonom. Zaradi pandemije poteka splošna razprava prvič virtualno in temu gre tudi pripisati tako številčno »udeležbo« državnikov. Letos je dovolj, da so na sedež OZN poslali petnajstminutni posnetek govora, ne da bi tja potovali. Trump je o prihodu sicer razmišljal, a se mu potem odrekel. Velika dvorana generalne skupščine bo tako namesto običajnega vrveža diplomatov letos precej bolj prazna, a čisto povsem le ne. Tam bo po en diplomat vsake države članice, ki bo napovedal govor voditelja svoje države. Ali pa voditeljice, le da je teh tokrat malo. Med 196 govorniki je le enajst žensk.
Presežek izzivov, manko rešitev
Kako bo zasedanje videti v praksi, je bilo mogoče opazovati že včeraj, ko je v dvorani generalne skupščine potekalo srečanje na visoki ravni, s katerim so zaznamovali 75. obletnico ustanovne listine OZN. Ta je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, veljati pa je začela 24. oktobra tega leta. Tri četrt stoletja kasneje je Guterres v svojem nastopu (ta je potekal v živo) dejal, da je svetovna organizacija »pomagala izogniti se tretji svetovni vojni, ki se je je balo tako veliko ljudi, svet pa še nikoli ni imel za seboj tako dolgega obdobja brez velikega, globalnega konflikta«. Toda Guterres je mednarodni skupnosti nastavil tudi ogledalo in dejal, da stagnira ali celo nazaduje pri vrsti vprašanj, na čelu z enakostjo spolov, odpravljanjem lakote, skrbjo za okolje in biološko raznovrstnostjo ter zmanjševanjem nevarnosti jedrskega orožja. »Imamo presežek mednarodnih izzivov in primanjkljaj mednarodnih rešitev,« je dejal, »nihče noče svetovne vlade, moramo pa izboljšati svetovno vladanje.«
Eden od voditeljev, ki so z videoposnetkom nastopili tudi včeraj, je bil Xi, ki je dejal da bo Kitajska »trdno zavezana multilateralizmu«, kar bo verjetno poudaril tudi danes. Erdogan pa je dejal, da struktura organizacij iz prejšnjega tisočletja novemu ne ustreza več, in se zavzel za reformo varnostnega sveta OZN.
Obljube ob 75. obletnici
Članice so ob 75. obletnici svetovne organizacije sprejele tudi štiri strani dolgo deklaracijo, v kateri naštevajo uspehe OZN, a dodajajo, da je imela tudi »svoje trenutke razočaranja. Naš svet še ni svet, kakršnega so si predstavljali njeni ustanovitelji pred 75 leti. Omadeževan je z neenakostjo, lakoto, revščino, oboroženimi konflikti, terorizmom,« so zapisale in dodale, da nujnost skupnega nastopa vseh držav za izpolnitev obljube o narodih, ki so res združeni, še skoraj nikoli ni bila večja. V deklaraciji so naštele ducat zavez, ki da se jih bodo držale, od varovanja okolja in preprečevanja oboroženih konfliktov do spoštovanja mednarodnega prava ter gradnje zaupanja in močnejšega OZN.
