Kazenski senat španskega vrhovnega sodišča v Madridu je v četrtek začel postopek presojanja odločitve katalonskega višjega sodišča, ki katalonskemu predsedniku Quimu Torri prepoveduje opravljanje javnih funkcij za leto in pol zaradi nepokorščine. Katalonsko sodišče mu je prepoved izreklo decembra lani, ker med aprilsko volilno kampanjo ni spoštoval odredbe centralne volilne komisije, naj iz vladne palače v Barceloni odstrani transparente v podporo političnim zapornikom in osamosvojitvenemu procesu. Sodišče je takrat Torri odvzelo tudi poslanski mandat, o čemer vrhovno sodišče noče razsojati.
Pritožbo zdaj preučuje pet vrhovnih sodnikov. Trije med njimi so bili člani kazenskega senata, ki je lani obsodil na večletno zaporno kazen devet katalonskih politikov zaradi razglasitve samostojnosti Katalonije oktobra 2017. Gonzalo Bays, član obrambe Torre, je v zagovoru pred sodnim senatom poudaril, da katalonski predsednik priznava neupoštevanje odredbe volilne komisije, ker je po njegovem prepričanju izobešanje plakatov pomenilo politično dejanje oziroma protest proti obsodbi katalonskih voditeljev. »Vse izhaja iz treh besed, napisanih na plakatu: 'Svoboda političnim zapornikom'…, ki so bile namenjene sodnikom iz tega sodnega senata,« je dejal, volilna komisija pa je po njegovem posegla v svobodo izražanja.
Po mnenju odvetnika omenjena komisija ni pristojni organ, ki bi lahko ukazoval predsedniku neke avtonomne pokrajine. Poleg tega nista niti komisija niti katalonsko sodišče upoštevala poslanske imunitete katalonskega predsednika, zato je bilo njuno ravnanje enostransko in nezakonito, kar »postavlja pod vprašaj pravico do političnega udejstvovanja«, je trdil zagovornik Torre in vrhovno sodišče pozval k razveljavitvi sodbe. Vrhovna sodna tožilka Pilar Fernandez pa je temu ugovarjala rekoč, da je volilna komisija delovala v okviru volilnega postopka v duhu zagotavljanja nevtralnosti administrativnih institucij v volilnem procesu.
Predčasnih volitev ne bo
Zasedanja vrhovnega sodišča se je poleg nekaterih katalonskih politikov udeležil tudi sam Torra, vendar ni imel pravice do besede. »Prišel sem, da bi jim pogledal v obraz,« je izjavil po končani obravnavi. Ob tem je še izrazil dvom o kvaliteti španske demokracije na državni ravni, rekoč: »Živimo v državi, ki tepta najosnovnejše pojme demokracije in pravičnosti.« Po njegovem izhaja španska demokracija iz Francovega režima in je zato »svetlobna leta oddaljena od evropskih standardov«, sodniki vrhovnega sodišča pa da so najzvestejši branilci take države.
Torra je ob tem še povedal, da ne razmišlja o sklicu predčasnih parlamentarnih volitev, če bo vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo in sodbo potrdilo, kar bi avtomatično pomenilo njegovo odstavitev s položaja predsednika Katalonije. Pojasnil je, da v času pandemije Katalonije ne bo vodil v neodgovorno volilno tekmo… »Če bo španska država dosegla točko absolutne neodgovornosti, da me (politično) onesposobi, bo krivec le eden: ona sama,« je dodal.
To sporočilo je bilo namenjeno Katalonski republikanski levici, ki je partnerica v regionalni vladi, in drugim katalonskim strankam, ki zahtevajo sklic predčasnih volitev še pred razsodbo vrhovnega sodišča. Namenjeno pa je bilo tudi španski centralni vladi, da bo v primeru potrditve izrečene kazni Katalonija ostala brez vlade oziroma bo ta začasno neoperativna. Carles Puigdemont, ki vodi stranko Skupaj za Katalonijo, katere član je Torra, poziva katalonski parlament, naj v tem primeru ne izvoli novega predsednika.
Vrhovno sodišče ima 15 dni časa, da poda razsodbo.
