Letos poleti so na letnem snidenju Ameriške centralne banke (FED) sporočili, da se bodo bolj osredotočili na gospodarsko rast in trg dela ter manj na skrbi zaradi inflacije. To lahko glede na razmere ocenimo kot zelo smotrno odločitev, ki bo pripomogla k ohranitveni stabilnosti cen na eni in k delnemu zmanjšanju kupne moči na drugi strani. Pri tem gre za napoved nadaljevanja denarno širitvene politike ZDA; sledile ji bodo tudi preostale globalne centralne banke, med njimi tudi ECB.
Prihodnje leto nas lahko ob nadaljevanju nizkih obrestnih mer in ležarin za pravne osebe čaka še višja inflacija. To bo prispevalo k upadu kupne moči (predvsem v ZDA) in k draženju delniških tečajev. Navsezadnje je FED poskrbel, da se je zaradi pandemije količina M1 denarja v ZDA, torej količina denarja v obtoku in na bančnih depozitih, v zadnjem letu povišala za 40 odstotkov; ECB je uspelo to količino povišati »zgolj« za dobrih 13 odstotkov. Evro je posledično proti dolarju pridobil 6 odstotkov, kar glede na bolj krepko monetarno širitev v ZDA niti ni zelo veliko. Status dolarja kot svetovne rezervne valute torej ni ogrožen.
Sedanja kriza se od preteklih razlikuje po tem, da imajo tokrat gospodinjstva več razpoložljivega prihodka (predvsem v ZDA), medtem ko je finančni sistem preplavljen z ekstremno likvidnostjo. Banke in skladi posredujejo z zgodovinsko visokimi količinami »presežnih« denarnih sredstev. Ta presežna likvidnost se bo lahko ob umiritvi tveganj, ki izhajajo iz trenutne epidemiološke krize, prelevila v povišane stopnje vsesplošnega povpraševanja prebivalstva, ki bo podprto z višjim kreditiranjem. To bo lahko vodilo v inflatorne učinke. Po koncu epidemiološke krize oziroma ob umiritvi epidemioloških razmer se bo presežna likvidnost ob kreditiranju gospodinjstev (in podjetij) preusmerjala predvsem v delniške papirje in finančne instrumente, vezane na surovine (zlato, srebro…), kar jih bo dražilo. Poleg tega bodo v tem času banke in skladi najverjetneje začeli odprodajati del obveznic, ki so jih v kriznem času morda nekoliko presežno nakupili. To pa pomeni, da se bodo v delnice, surovine in kredite lahko usmerila še dodatna denarna sredstva.
Na trgu smo sicer še priča pritoku makroekonomskih podatkov, ki kažejo na začetek globalne sinhrone rasti, ki bo sicer zaznamovana z razlikami med regijami, medtem ko so se poslovni izidi podjetij za drugi kvartal pokazali za boljše od pričakovanih. Gre za domala »V« okrevanje, ki mu bodo sledile rasti cen delnic na trgu. Jeseni bosta osrednji tveganji na trgu predvsem bojazen pred vnovičnim upočasnjevanjem ekonomskega življenja (na severni polobli) zaradi pričakovanega poslabšanja epidemiološke slike in ameriška politika. To konec septembra čaka zaključek proračunskega leta in s tem morebitna zaustavitev financiranja dela izvršilne veje oblasti, v začetku novembra pa še predsedniške volitve.
