Glede visoke postavke sredstev tekoče rezerve pri ministrstvu za finance je bilo svetnikom pojasnjeno, da je od 1,033 milijarde evrov 953 milijonov evrov predvidenih za namene protikoronskih ukrepov, predvsem za namene financiranja ukrepa skrajšanega delovnega časa, dodatkov in preostalega zneska turističnih bonov, medtem ko 80 milijonov predstavlja previdnostno rezervo.
Po mnenju DS visok izpad DDV, ki se v zadnjem času normalizira in je po visokem padcu v prvih dveh mesecih epidemije in ukrepov, ki so sledili, po dinamiki ponovno primerljiv z enakim obdobjem preteklih let, predstavlja gospodarski problem. Ta zahteva hitre ukrepe, ki bodo vodili v povečano potrošnjo, gospodarsko rast, s tem pa tudi v ohranitev delovnih mest, so opozorili v DS.
Rebalans ne posega v proračune občin in višino povprečnine
Ugotovili so, da se z rebalansom kljub izrazitemu upadu prihodkov ne posega v proračune občin in višino povprečnine. Ocenili so tudi, da je predlagani rebalans odraz večjega posluha vlade za težave na področju lokalne samouprave. Ob relativno nizki stopnji zadolženosti občin, ki k javnemu dolgu prispevajo minimalen delež, DS pozitivno ocenjuje letošnji dvig omejitve splošne zadolžitve za dve odstotni točki, s čimer so občine dobile možnost dodatnega zadolževanja za izvajanje investicij.
V povezavi s financiranjem investicij v okviru aktualne in prihodnje finančne perspektive ter mehanizma EU za okrevanje in odpornost je DS opozoril na težave občin pri izvajanju investicijskih projektov, saj so v preteklosti več ali manj porabile finančne rezerve za financiranje zakonskih nalog in so zato nezmožne zagotavljati lastno finančno soudeležbo. DS pričakuje, da bodo občine prihodnje leto upravičene do sredstev za financiranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe. Pričakuje tudi, da bodo ukrepi na področju kohezijske politike dosegli svoj namen in pospešili črpanje EU sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi.
Zmanjševanje sredstev za najbolj prizadeta področja
DS pa je izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo in šport, ki sta bili zaradi omejevalnih ukrepov najbolj prizadeti področji, zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost. Vlada in resorna ministrstva so po oceni DS premalo ambiciozni v postavljanju trdnejših standardov pri doseganju strateških ciljev na področju znanosti in kulture. Premalo in prepočasi se odzivajo na predloge zaposlenih v kulturi ter ne upoštevajo specifike njihovega dela in ustvarjanja. Ob tem so v DS ocenili še, da vlada ne razume pomena kulture in znanosti za delovanje družbe in njenega vpliva na kakovost življenja državljanov.
Državni svet je zato pozval resorni ministrstvi za kulturo in znanost k razmisleku o možnosti, da je "lahko epidemija namesto razlog za zmanjšanje sredstev v rebalansu proračuna priložnost za drugačen fokus in odmik od podcenjujočega odnosa do kulture in znanosti ter za afirmativno spoznanje, da je vlaganje v kulturo in znanost investicija v prihodnost, ki ima multiplikativne in trajne učinke".
LMŠ, Levica, SD in SAB z usklajenimi dopolnili k rebalansu proračuna
Opozicijske LMŠ, Levica, SD in SAB so pripravile več dopolnil, ki jih bodo usklajene vložile k rebalansu letošnjega proračuna. Poslanec Levice Miha Kordiš je na današnji novinarski konferenci rebalans proračuna označil za "eno veliko razočaranje, ki na cedilu pušča socialno državo in ljudi, hkrati pa izrisuje prihodnje zapravljanje denarja za orožje". Skupaj z opozicijskimi strankami LMŠ, SAB in SD so tako v Levici napovedali vložitev dopolnil za pet ključnih področij, ki zagotavljajo dodatna sredstva za javno zdravstvo, raziskave in razvoj, stanovanja, ustvarjanje novih delovnih mest in kulturo. Za javno zdravstvo je po Kordiševih besedah v rebalansu namenjenih 100 milijonov evrov premalo, "čeprav je ravno javno zdravstvo tisto, ki nas je pripeljalo skozi epidemijo in ga v trenutku drugega vala potrebujemo celo bolj kot kadarkoli prej".
Maša Kociper (SAB) pa je izpostavila dolge čakalne vrste. Za njihovo krajšanje bi v SAB namenili dodatnih 50 milijonov evrov, saj se je problem, ki je obstajal že prej, po njenih besedah v času epidemije samo še poslabšal. "Čakalne vrste so se podaljšale in to pomeni za mnoge med njimi ne samo možno poslabšanje zdravja, ampak v skrajnem primeru tudi smrt," je opozorila. Problem je po besedah poslanke SAB še toliko večji, ker že na primarni ravni v času covida ljudje težko prihajajo do zdravnika, kaj šele na sekundarni ravni, kjer so tisti, ki potrebujejo resnejšo obravnavo. Med "poraženkami" rebalansa so poslanci izpostavili tudi področje kulture ter znanosti in razvoja. "Vlada se je namreč odločila, da bo človeško ustvarjalnost in prihodnost te družbe žrtvovala," je bil kritičen poslanec Levice, kjer želijo z dopolnilom zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov za znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Na področju kulture so v LMŠ, Levici, SD in SAB uskladili štiri dopolnila. V SAB bi po besedah Kociprove dodatna dva milijona evrov namenili področju kulturne dediščine. "Menimo, da se kulturna dediščina ne sme zanemarjati, kajti predstavlja multiplikator razvoja, zelo pomembno vpliva tudi na razvoj turizma in gospodarstva," je dejala. "Da režejo na kulturi, je samo odraz tega, kako si predstavljajo Slovenijo, našo dediščino, ki smo jo skozi leta gradili," je dodala poslanka LMŠ Jerca Korče. Po besedah poslanca SD Janija Prednika je zaskrbljujoče tudi področje varovanja okolja. "Vsi vemo, da največja vladna stranka na nek način ne priznava podnebnih sprememb in to se izkazuje v rebalansu, kajti na postavkah zelenih delovnih mest in varovanja okolja jemlje več 10 milijonov evrov," je opozoril. Z amandmajem bi SD zagotovil dodatna dva milijona evrov za kreiranje delovnih mest, s katerimi bi omilili učinke krize. Korčetova je opozorila še na stanovanjsko problematiko. Z amandmajem bi LMŠ zagotovila dodatnih pet milijonov evrov za stanovanjsko dejavnost, s čimer bi se približno podvojila proračunska sredstva za gradnjo stanovanj, kar je po oceni stranke nujno, saj v Sloveniji manjka okrog 10.000 javnih najemnih stanovanj. Prednik upa, da bodo nekatera od dopolnil na sobotni seji odbora DZ za finance sprejeta. "Se pa zavedamo, da naši amandmaji pomenijo zgolj minimalne korekcije akutnih zadev, nikakor pa nimamo čarobne paličice, da bi popravili to neumnost, ki jo je naredila vlada Janeza Janše, da je v dobre pol leta skopala za dobre 4,2 milijarde evrov veliko luknjo, ki jo bodo plačevale prihodnje generacije," je sklenila Korčetova.
