Z grenlandskega ledenega pokrova se je na severovzhodu ponovno odlomil velik kos ledu, ki je še dodatno okrnil največjo preostalo ledeno ploščo na Arktiki z imenom 79N ali Nioghalvfjerdsfjorde. Satelitski posnetki kažejo, da se je kos ledu, velik približno 110 kvadratnih kilometrov, odlomil in raztreščil na koščke. Ponovno drobljenje ledene plošče lahko razumemo kot močan dokaz, da se učinki podnebnega segrevanja na Grenlandiji kažejo vedno bolj sunkovito.
Problematična jezera talilne vode
»Atmosfera se je na tem območju od leta 1980 segrela za približno tri stopinje Celzija,« je ob tem za BBC povedala Jenny Turton, polarna raziskovalka na nemški univerzi Friedrich-Alexander. »V letih 2019 in 2020 pa smo beležili še rekordne poletne temperature,« je dodala.
Plošča Nioghalvfjerdsfjorden je dolga približno 80 kilometrov in široka 20 kilometrov, močno zlomljena pa je bila že pred dvema letoma. Satelitske slike kažejo veliko število jezer talilne vode, ki ležijo na vrhovih ledenih polic. Tovrstna jezera toplejše vode so problematična, saj pripomorejo k taljenju samih plošč v procesu, ki ga imenujemo hidrofrakturiranje. Oceanografi so že zabeležili toplejše temperature bližnjega morja, kar pomeni, da se ledene plošče talijo tudi od spodaj.
»79N je največja preostala arktična ledena ploščad postala precej nedavno, potem ko je leta 2010 in 2012 ledenik Petermann na severozahodu Grenlandije izgubil veliko svoje površine,« je dejal Jason Box z raziskovalnega inštituta Geological Survey of Denmark and Greenland. »79N je poseben zaradi načina, na katerega je pritrjen na notranjo ledeno ploščo. Če se bodo klimatske spremembe nadaljevale tako, kot pričakujemo, bo to pomenilo, da bo omenjeno območje postalo glavno v procesu ledeniške izgube na Grenlandiji,« je dodal. »79N se bo najverjetneje razpadla od znotraj, kar je precej posebno. Verjetno pa se to ne bo zgodilo še kakšnih deset ali dvajset let, kdo ve.«
Lansko leto prelomno
Sicer je bilo prelomno že lansko leto, ko se je grenlandski ledeni pokrov stopil toliko, kot še nobeno leto pred tem. Pokrov je lani izgubil približno 530 milijard ton vode - to je količina, ki gladino morja zviša za milimeter in pol, poroča BBC. Samo v mesecu juliju je pokrov izgubil 223 milijard ton ledu. Za primerjavo je leden pokrov med letoma 2003 in 2016 vsako leto izgubil približno 255 milijard ton ledu.
Še pred tem je ločena študija pokazala, da se je grenlandski ledeni pokrov že stalil do točke, s katere ni več povratka. To pomeni, da se bo led stopil tudi, če bi uspešno zaustavili segrevanje ozračja oziroma sunkovito zmanjšali okolju škodljive emisije. Znanstveniki so namreč preučevali podatke o 234 ledenikih po celotnem ozemlju Arktike, ki so bili zajeti v zadnjih 34 letih, in pri tem ugotovili, da letno sneženje ne bo več dovolj za uspešno nadomestitev vode, ki jo ledeniki izgubijo v poletnih mesecih.
Taljenje že danes dviguje gladino svetovnih oceanov za približno milimeter na leto. Če se bo stopila celotna količina ledu Grenlandije, bi se gladina morja dvignila za povprečno šest metrov, kar bi preplavilo mnoga obalna mesta po svetu. Kot poudarjajo, bi proces trajal desetletja, za mnoge pa bi bil uničujoč.
