Če bo šlo vse po načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, bodo jutri v Washingtonu predstavniki Združenih arabskih emiratov in Bahrajna z Izraelom podpisali »mirovno izjavo«, s katero bodo vzpostavili diplomatske odnose z Izraelom in s tem priznali izraelsko državo. V zameno za to naj bi Izrael ustavil priključitev zasedenih ozemelj na Zahodnem bregu.
Trump jutri na »zgodovinskem« podpisu sporazuma v Beli hiši pričakuje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, zunanjega ministra Združenih arabskih emiratov Abdulaha bin Sajida, in bahrajnskega zunanjega ministra Abdulatifa Al Sajanija. Združeni arabski emirati so tretja, Bahrajn pa četrta država, ki je podpisala mirovni sporazum z Izraelom. Obe sosednji državi, Egipt in Jordanija, sta to storili že pred desetletji.
Majhna, a pomembna žepna kraljevina
Bahrajn je sicer majhna država, ki z nekaj manj kot 740 kvadratnimi kilometri površine na 40 naravnih in 51 umetnih otokih v Perzijskem zalivu po velikosti zaleže komajda za kakšno večje evropsko mesto, vendar ima velik geostrateški pomen. V Bahrajnu živi okoli 1,5 milijona ljudi, državica je postala bogata predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte in je danes predvsem neke vrste bančna prestolnica arabskega sveta. Poleg tega je v Bahrajnu oporišče 5. ameriške flote.
Približno dve tretjini državljanov so šiiti, tretjina je sunitov. Konflikt med obema ločinama islamske vere je vedno znova viden tudi v kraljevini, ki ji od leta 1999 vlada kralj Hamad bin Isa Al Khalifa. Pod njegovo vladavino so v državi sklicali parlament, ki pa nima nikakršne moči, ta je izključno v rokah kralja in njegovih zaveznikov v Savdski Arabiji.
Prav ta monarhija je bržkone bahrajnskemu vladarju rešila kožo in oblast, ko so njegovi šiitski podložniki pred skoraj desetimi leti odšli na ceste v glavnem mestu Manami. Bahrajn je bila edina zalivska država, ki jo je arabska pomlad leta 2011 vsaj za kratek čas destabilizirala. Savdska Arabija je zatem v Bahrajn na pomoč kralju poslala svoje vojake in upor brutalno zatrla. Sunitska oblast je upor ljudstva označila za zaroto, za katero naj bi stal največji nasprotnik v regiji, Islamska republika Iran, šiitski ajatoli pa naj bi po teh očitkih arabsko pomlad v tej žepni kraljevini hoteli izkoristiti za vzpostavitev šiitske božje države po zgledu Irana. Ta strah ima sicer zgodovinske korenine. Bahrajn je bil namreč v 18. stoletju perzijska provinca in v Iranu se res od časa do časa oglasijo pozivi oblastem v Teheranu, naj takšno stanje znova vzpostavi.
Krepiti Izrael, slabiti Iran
Ameriški predsednik Trump, ki v svoji zunanji politiki do Bližnjega vzhoda skupaj s svojim zetom Jaredom Kushnerjem sledi predvsem dvema ciljema: okrepiti Izrael in oslabiti Iran, je tako izkoristil odvisnost bahrajnskega vladarja od ameriške tesne zaveznice Savdske Arabije in žepno kraljevino vključil v nabor nasprotnikov Irana v regiji. Trump se je ob tem tudi pohvalil, da bodo Združenim arabskim emiratom in Bahrajnu zagotovo sledile še druge države, saj naj bi te dobesedno čakale v vrsti, je pa tudi velik optimist, da bo s svojo politiko zagotovil mir na Bližnjem vzhodu, in če bo ponovno izvoljen, pripravil Iran, da podpiše nov jedrski sporazum v zameno za tistega, ki ga je Trump odpovedal leta 2018 in znova uvedel sankcije.
Po oceni poznavalcev v Teheranu razmišljajo precej drugače. Raz Zimmt, poznavalec razmer v Iranu na Inštitutu za varnostne študije v Tel Avivu, je za nemški tednik Spiegel povedal, da v Teheranu z zaskrbljenostjo spremljajo zbliževanje med Izraelom in Bahrajnom. Zimmt ocenjuje, da ni mogoče izključiti niti terorističnih napadov, ki bi jih lahko izvedle bodisi iranske sile ali pa z njimi povezane milice, kot so uporniki iz vrst jemenskega šiitskega plemena Hutijev.
Palestinci, o usodi katerih se uradno odloča, v tem pokru ne igrajo nobene vloge več. Oblast v Ramali je sicer iz Bahrajna odpoklicala svojega diplomatskega predstavnika, a palestinski predsednik Mahmud Abas v pogovorih, v katerih se spreminjajo ravnovesja moči v regiji, sploh ne sodeluje.
