Tihotapska združba Amerika naj bi že vsaj dve desetletji kraljevala na Balkanu, svoje lovke pa razširila tudi po drugih evropskih državah ter še vsaj treh celinah. S tonami kokaina, ki so jih doslej iz Južne Evrope pretihotapili v Evropo, so si prislužili naziv ene najdejavnejših skupin tega območja. So pa srbske, španske, portugalske, črnogorske, hrvaške, poljske, nemške, italijanske, grške, bosanske, perujske, južnoafriške in argentinske oblasti v zadnjem času zasegle najmanj pet ton njihovega kokaina, razkrivajo dokumenti OCCRP, novinarske organizacije, ki razkriva organizirani kriminal in korupcijo. V sodelovanju s srbsko mrežo za preiskovanje kriminala in korupcije Krik ter njihovimi češkimi kolegi so skupino več let preiskovali, pridobili na tisoče dokumentov, policijskih zapisnikov, govorili s predstavniki oblasti, v perujskem zaporu pa celo obiskali vodjo zloglasne tolpe.
Jih ščiti Cia?
Povezave z ZDA, kjer v New Yorku mirno (a brez skrivanja!) živi 60-letni »capo di banda« Mile Miljanić, naj bi članom omogočale dokaj uspešno izmikanje roki pravice. Po navedbah virov iz policije so imeli svoje ljudi v srbski obveščevalni agenciji Bia, od katere so dobivali orožje in informacije o tem, kateri član združbe je ovaduh. Še večje razkritje pa je bilo, da naj bi jim, tako so vsaj pričali anonimni policijski viri, hrbet krila tudi ameriška Cia. Iz poročila je razvidno, da naj bi bili člani tolpe vpleteni v serijo umorov na Balkanu, ki pa so zaradi prijateljev na pravih mestih ostali nerazrešeni. V najmanj dvajsetih letih dejavnosti kartela so policisti v zapor strpali številne njegove člane, a zdi se, da je vodja (trenutno) nedotakljiv, četudi se natanko ve, kje je. Italija ga išče, ker je iz države pobegnil, še preden je odslužil kazen za tihotapljenje droge, menda so obtožnico proti njemu vložili tudi v New Yorku, a ne kaže, da bi ga kdo pretirano lovil. Nedavno naj bi bil z družino na obisku v Srbiji. Ravno dobre povezave klana so tako italijanskim in srbskim (zagotovo pa še katerim drugim) policistom onemogočale poglobljeno preiskovanje kriminalcev.
Obglavljenje in razkosanje trupel
Prek prisluhov in prestreženih tekstovnih sporočil je preiskovalcem vendarle uspelo ugotoviti, da člani zloglasne tople med seboj komunicirajo v šifrah – sodelavcem in drogam so nadeli ženska imena ali pa jih enostavno naslavljali z »dama«, »ženska«, »prijateljica«, »kurba«, denar je bil »papir«, paketi kokaina »pogodba«. Italijanski preiskovalci so bili nad organizacijo kartela skorajda navdušeni, spremljali so namreč »reševanje« v Afriki nasedlega kokaina. Združba je sicer tihotapila manjše količine, do sto kilogramov, s katerimi niso pritegnili preveč pozornosti in še težje jih je bilo odkriti. Metoda je bila dokaj enostavna: na ladjo v Buenos Airesu so pakete prinesli v nahrbtnikih in kovčkih ter jih odložili v kabini hrvaškega pomočnika v kuhinji. Ta bi jih moral z ladje odvreči v Gibraltarskem prelivu, kjer bi jih nekdo pobral. Zapletlo se je, ko so se zasidrali v Južni Afriki, saj tam niso imeli ustanovljene mreže, a jim je na pomoč priskočil srbsko-brazilski narkošef »Cigo«, ki je predlagal sodelovanje z nigerijskim podzemljem. Ta operacija se je za »Ameriko« klavrno končala, preiskovalci pa so obenem dobili še nekaj več podatkov o drugem vodji kartela Zoranu Jakšiću, najboljšem prijatelju Miljanića.
Dvojica se menda značajsko izjemno dobro dopolnjuje, kar v prvi vrsti zelo koristi združbi. Oba pa znata biti izredno nasilna, ko je »treba«. Organizacija poroča o številnih umorih v Srbiji v 90. letih prejšnjega stoletja, kjer so mafijske rivale mučili, njihova trupla pa razkosali z motorno žago, druga obglavljali, tretja zažigali. Niso pa se spravljali le na svojo konkurenco – leta 2002 naj bi v Beogradu umorili vodjo policije, tarča je bil srbski premier Zoran Đinđić, atentat nanj pa naj bi bil delo zemunskega klana.
