Ekipo 160 zaposlenih v podjetju Lotrič Meroslovje povezuje ljubezen do meroslovja, vodi pa jo Marko Lotrič. Kot generalni direktor in ustanovitelj rad poudari, da imajo družinska podjetja željo po preživetju zapisano v DNK, očitno pa jim je lastna tudi želja po uspehu – podjetje je namreč redno med najboljšimi zaposlovalci po izboru Dnevnikovega natečaja Zlata nit.
Kaj je po vašem mnenju tisto, kar vas ločuje od drugih zaposlovalcev?Vprašanje, zakaj Lotrič Meroslovje, je pogosto. Običajno nanj odgovorimo z zgodbo o Malem princu. V njej nastopa lisica, ki princa nauči, da mora gledati s srcem – ker je bistvo očem nevidno. A bistvo Lotrič Meroslovja je zelo vidno. Bistvo smo ljudje, ki radi delamo to, kar delamo.
Ko slednjemu dodamo zavedanje, da je zelo malo stvari, ki jih lahko naredimo povsem sami, dobimo »skrivni recept«. Podjetje je uspešno toliko, kolikor so uspešni oziroma če želite motivirani njegovi zaposleni. In nobena še tako napredna tehnologija ne more nadomestiti tistega nekaj več, kar spremlja pozitivno energijo povezovanja in spoštovanja znotraj skupine oziroma kolektiva.
Kako gledate na novonastalo situacijo, ki jo v gospodarski prostor vnaša covid-19? Kaj se je za vas spremenilo?Trenutne razmere se bodo slej ko prej končale, spremembe, ki so jih prinesle, pa bodo ostale del nas. Suverenejši bomo pri rabi modernih tehnologij, kar bo še pospešilo proces digitalizacije ter tako preoblikovalo naše poslovne procese.
V podjetju smo v zadnjem obdobju razvili različne produkte in storitve kot odgovor na trenutno situacijo v povezavi s covidom-19. Storitev, za katero vlada velik interes, je preskušanje osebnih in medicinskih mask, s katero proizvajalcem ter drugim zainteresiranim organizacijam zagotavljamo hitro in učinkovito ugotavljanje skladnosti proizvedenih mask. Poleg preskusov na končnih izdelkih slednje opravljamo tudi v razvojni fazi, kjer preskušamo posamezne materiale, ki so namenjeni izdelavi mask, ter tako zagotavljamo varnost nas vseh. Kredibilnost preskusnega laboratorija predstavlja medlaboratorijska primerjava, v kateri je sodelovalo šest laboratorijev iz celotne Evrope in v okviru katere smo dosegli več kot odlične rezultate.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991, z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet v hiši staršev vaše žene, leto pozneje pa je potekala selitev v Selca. Od takrat se podjetje uspešno širi. Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?Načrtov je veliko ter vključujejo tako nove poslovne pristope kot tehnološke inovacije. Kljub temu je večji del želj in načrtov za prihodnost namenjen uspešnemu prenosu podjetja na drugo generacijo. V ta namen smo snovali družinsko ustavo – pisni dogovor, v katerem so navedene vrednote, smernice, zaveze in procesi odločanja. Podpisali smo jo vsi člani družine ter se tako zavezali, da bomo sledili smernicam tako pri delu kot izven njega.
Naša skupna strategija je usmerjena v vse večjo internacionalizacijo. Do leta 2025 imamo načrt vzpostaviti 20 podjetij, predvsem v zahodni Evropi, s čimer si želimo nadgraditi obseg dela.
Kako vi osebno razumete svojo vlogo v podjetju?Moj moto kot voditelja je, da nikoli ne obljubljam, ko sem vznesen, in ne grajam, ko sem jezen. Predvsem pa vedno pazljivo izbiram izrečene besede – slednje imajo neverjetno moč, a eno pomanjkljivost – ne moremo jih vzeti nazaj.
Katera izkušnja vas je v poslovnem svetu najbolj zaznamovala?Ko pomislim nazaj, spomini niso več tako živi in so nekako preživeti. Kljub temu velja, da nas pogosto najbolj zaznamujejo trenutki, ko nam ni bilo lahko. In ja – ko si povsem na začetku in ko je potrebno zunanje financiranje – ko je zaradi večjega obsega investicije za pridobitev kredita treba zastaviti tudi družinsko premoženje. Takrat si pred težko odločitvijo, zaradi katere ponoči pogosto ne spiš. Takrat dobiš debelo kožo, kar ti kasneje pogosto pride prav.
Glede na to, da se je ta teden začela šola, nam zaupate, katera je vaša najljubša knjiga in zakaj?V zadnjem obdobju sem prebral knjigo avtorja Kai Fu Leeja Velesili umetne inteligence: Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red, ki me je morda še bolj kot navdušila navdala s tesnobo. Zaskrbelo me je, kam gremo in pod kakšnim nadzorom naš želijo imeti. Z vsakim klikom na svetovnem medmrežju, nakupom na spletu, plačilom s kartico, skratka uporabo elektronskih naprav se zbirajo ogromne količine podatkov o nas. Z uvedbo še hitrejšega interneta 5G in tehnologijo prepoznave obraza bomo zapadli pod konstantni nadzor. Vprašanje je, ali bomo to dopustili. Vsi si želimo inovativnosti, svobode razmišljanja, drugačnosti, vse zgoraj navedeno pa nas po mojem mnenju spravlja v enoumje. Menim, da bo Evropa, celina z najdaljšo tradicijo demokracije, uspela ubraniti človeka in širino njegovega razmišljanja.
Po drugi strani pa mi je knjiga ponudila smer, o kateri velja razmišljati. Z uporabo umetne inteligence bomo v prihodnje pospešili postopke dela, ga olajšali ter bistveno izboljšali kakovost oziroma zmanjšali napake. Gre za trend, ki mu ne bomo mogli uiti in ki se ga nikakor ne velja bati. Potreben je le premislek in zavestna odločitev, kako daleč želimo iti.
