Švedski bruto domači proizvod (BDP) se je v obdobju od aprila do junija na četrtletni ravni zmanjšal manj kot v drugih evropskih gospodarstvih, in sicer za 8,3 odstotka. Za primerjavo, francoski BDP je v tem času upadel za 13,8 odstotka, italijanski za 12,4 odstotka, nemški za 9,7 odstotka in britanski za okrog 20 odstotkov.
Švedska je v boju za zajezitev koronavirusa sprejela razmeroma ohlapne ukrepe, šole, restavracije in trgovine so kljub pandemiji namreč ostale odprte. Švedska strategija je dvignila precej prahu, saj je imela v primerjavi z ostalimi skandinavskimi državami sorazmerno veliko število okuženih in smrtnih primerov.
Hrvaški BDP strmoglavil
Hrvaški BDP je v letošnjem drugem četrtletju v medletni primerjavi strmoglavil za 15,1 odstotka, kar je največji upad od leta 1995, odkar pri sosedih spremljajo to statistiko. Gre tudi za prvo nazadovanje gospodarske aktivnosti na Hrvaškem od sredine leta 2014, je objavil hrvaški statistični urad. Številke so neprijetno presenetile tudi analitike, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Po njeni anketi je stroka pričakovala, da bo upad v drugem trimesečju na medletni ravni 13,9-odstoten.
Zaradi pandemije je na Hrvaškem v tem času močno upadla zasebna poraba; v medletni primerjavi je nazadovala za 14 odstotkov. Bruto investicije v fiksne naložbe so šle medtem navzdol za 14,7 odstotka, izvoz blaga in storitev pa za 40,6 odstotka. Med aprilom in koncem junija je tako zrasla samo državna poraba, in sicer v medletni primerjavi za 0,7 odstotka.
Doslej so Hrvati rekorden medletni upad gospodarske aktivnosti zaznali v prvem četrtletju leta 2009, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, in sicer v višini 8,8 odstotka.
