Skozi njihove kratke biografije bomo omenili tudi nekaj najbolj znanih pomorov staroselcev. Belci so Indijance namreč preseljevali in etnično čistili predvsem zaradi naravnih bogastev na njihovem ozemlju. Govorimo o zlatu, ki so ga odkrili v Kaliforniji, pa tudi o v 19. stoletju vseprisotni rasistični ideji, da morajo beli Američani naseliti celotno območje Severne Amerike in za vsako ceno izgnati staroselce, pa tudi Mehičane in angleško oblast.
Sedeči bik
Sedeči bik ali Tatanka Jotake (od 1831 do 15. decembra 1890) je bil sveti mož Sujev Hungpapa Lakota, rojen v Južni Dakoti. Zbral je velike indijanske sile, ki so se uprle naseljevanju vedno novih belcev na teritorijih, ki so bili po dogovoru z belo oblastjo indijanski. Najbolj znan je po tem, da je skupaj s poglavarjema Norim konjem in Žolčem pri reki Little Bighorn 25. junija 1876 premagal ameriškega polkovnika Georgea Custerja. V bitki je okoli 650 vojakov ameriške vojske optimistično napadlo približno 4000 Indijancev. Napadeni domorodni vojaki so bitko dobili, za konjenico ZDA pa je bil do tedaj to največji vojaški polom v njihovi zgodovini. V seriji bitk je izgubilo življenje 268 vojakov ZDA, na indijanski strani je bilo kakšnih 40 žrtev. Po bitkah je Sedeči bik zbežal v Kanado, kjer je ostal do leta 1881, ko se je predal. Po vrnitvi v ZDA je nastopal tudi v šovu Buffalo Billa in celo dobro zaslužil. Zaradi strahu, da bo svoj vpliv uporabil za podporo takratnemu indijanskemu političnemu gibanju Ghost Dance, so belci odredili njegov pripor. Ubili so ga med aretacijo, ko se je vnel boj med njegovimi podporniki in policijo.
Ahaya Secoffee
Prvi znan poglavar linije Alachua plemena Seminole je bil mož z imenom Kravar (1710–1783). V času, ko je bila Florida še v rokah Špancev, se je zaklel, da ne bo odšel s tega sveta, dokler ne ubije vsaj 100 španskih osvajalcev. Legenda pravi, da ni imel sreče, saj mu je uspelo ubiti le 86 španskih vojakov, zato je na smrtni postelji prosil svoje sinove, naj delo dokončajo. Ne gre pozabiti, da je šlo za čas sedemletne vojne med Španci in Angleži, za dolgotrajen spopad, v katerem so bili staroselci na strani Angležev.
Joseph Brant
Thayendanegea (1743–1807) je bil politični in vojaški vodja plemena Mohawk. Tako v francosko-indijanski vojni kot v ameriški revoluciji je bil tesno povezan z Veliko Britanijo, ki je takrat zastopala pravice staroselcev. Čeprav svojega statusa ni podedoval, je dobil vodilno vlogo pri Irokezih – Brant se je povzpel na svoje mesto zaradi izobrazbe (končal je študij na univerzi v Dartmouthu), sposobnosti in povezanosti z britanskimi uradniki. Na ameriški strani so mu očitali različna grozodejstva – imenovali so ga Pošast Brant – a pravih dokazov za te obtožbe ni.
Črni jastreb
Black Hawk ali Ma-ka-tai-me-she-kia-kiak (1767–1838) je bil politični in vojaški poglavar ljudstva Sauk na srednjem zahodu. Svojo vlogo si je izboril kot borec v mladosti in kasneje v bitkah, tudi v vojni Črnega jastreba leta 1832. Šlo je za preizkušen scenarij. Njegovo ljudstvo je imelo po zakonu pravico do zemlje v Illinoisu, belci pa dogovora niso spoštovali, zato je prišlo do vojne. V bitkah, ki so trajale pet mesecev, so belci uporabili okoli 7000 mož, Black Hawk je imel le 500 bojevnikov in 600 civilistov. Umrlo je 77 belcev in kar 600 staroselcev.
Seattle
Poglavar, po katerem se imenuje mesto Seattle, je bil vodja indijanskih plemen Suquamish in Duwamish. Rodil se je okoli leta 1786 na Blake Islandu in umrl leta 1866 v rezervatu na Port Madisonu v Washingtonu. Bil je neizprosen bojevnik, največ se je boril s plemeni Chemakum in S'Klallam. Bil je tudi izvrsten govornik z močnim glasom, za katerega velja, da je napisal govor (pismo) ameriškemu predsedniku Franklinu Piercu, kot odgovor na ponudbo, da belci kupijo indijansko zemljo. Gre za najbolj globoke misli, ki so bile kadarkoli izrečene o odnosu med človekom in naravo.
Jutranja zvezda
Čejenski poglavar Vóóhéhéve (1810–1883) se je do leta 1866 boril v različnih bolj ali manj krvavih bitkah, potem pa je podpisal znano pogodbo iz Fort Laramieja, ki se je belci niso držali. Skupaj z njegovim ljudstvom so ga odpeljali v rezervat na jugu. Septembra 1878 so se lačni in bolni začeli premikati proti severu, proti prvotnim naseljem. A so jih zvezne sile zajele, ko pa so spet pobegnili, so jih enostavno začele streljati, zlasti ženske in otroke. Nekaterim pripadnikom plemena, vključno z Jutranjo zvezdo, je uspelo pobegniti. Umrl je v rezervatu Lame Deer.
Rdeči oblak
Mahpíya Lúta, v jeziku ljudstva Lakota (1822–1909), je bil eden najpomembnejših voditeljev sujskega plemena Oglala Lakota. V Nebraski rojen poglavar je bil eden najsposobnejših vojskovodij, s katerimi se je spopadla vojska ZDA, ko je nasilno zasedla zemljo staroselcev. Rdeči oblak je zabeležil kopico zmag, tudi v Fettermanovi bitki decembra 1866, ko je bilo ubitih 81 ameriških vojakov. Kljub zmagi je videl, da pravih možnosti njegovo ljudstvo nima. Leta 1868 je Rdeči oblak moral svoje ljudstvo odpeljati v rezervat, a se je do konca življenja boril za pravice Indijancev.
Geronimo
Poglavar ali kar nadpoglavar plemena Bedonhoke Apači s pravim imenom Goyathlay (1829–1909) se je rodil na območju današnje Arizone, ki je bila takrat na ozemlju Mehike. Imel je nekaj žena in najmanj šest otrok. Proslavil se je v bojih z Mehičani, po tem, ko so mu ubili prvo ženo, mater in tri otroke. Boril se je tudi z Američani. Veljal je za človeka, ki se mu krogla izogne. Leta 1886 se je predal. Njegovi bojevniki naj bi v nekaj letih pobili na tisoče vojakov in civilistov. Mimogrede: na stara leta je prevzel protestantsko vero, a so ga zaradi hazardiranja izobčili.
Kintpuash
Captain Jack, Kintpuash in tudi Keiutpos (1837–1873) je bil poglavar plemena Modoc in eden od vodij vojne med plemenom Modoc in ameriškimi oblastmi v letih 1872 in 1873. Zanimivo, po bitkah, v katerih so ameriške oblasti proti 120 staroselcem angažirale več kot 1000 vojakov z vsem potrebnim orožjem, celo havbice so že imeli, so Kintpuasha obsodili na smrt z obešanjem zaradi vojnih zločinov. Je pa res, da je indijanski poglavar na mirovnih pogajanjih ubil generala Edwarda Canbyja. Canby je tako postal edini s tako visokim činom, ki je umrl v vojnah s staroselci.
Nori konj
Nori konj (Crazy Horse), v jeziku ljudstva Lakota Thašúnke Witkó, je bil indijanski vojaški poglavar plemena Oglala, rojen okoli leta 1840 v Bear Butteju v Dakoti, umrl pa je 5. septembra 1877. Poglavar Sujev se je v zgodovino zapisal po zmagi v nekaterih legendarnih bitkah, predvsem po zmagi nad Georgeem Custerjem leta 1876 pri Little Bighornu. Nori konj, ki je bil trikrat poročen, je pred smrtjo živel v vojaškem kampu Fort Robinson, kjer ga je, čeprav je prijateljeval z belci, med aretacijo do smrti zabodel vojak William Gentiles.
