»V vsem, kar se oglaša s črnimi zvoki, prebiva duende,« je bil prepričan F. G. Lorca (1898–1936), španski pesnik in dramatik, ki je barvam Andaluzije v svoji liriki primešal odtenke nadrealizma. Njegovo predavanje Duende: igra in teorija, ki velja za eno temeljnih del razumevanja flamenka, bo v soboto predstavljeno v sklopu festivalskega večera Sanje v Divači. A bo predstavitev nove knjižne izdaje hkrati »le« uvod v plesno-glasbeno predstavo Črni zvokiAne Pandur in Damirja Avdića.
S smrtjo povezana sila
Lorca se je v omenjenem predavanju posvetil etiki in estetiki v svojem razumevanju umetnosti. »Pesnik, ki je flamenko zelo občudoval, je v tekstu raziskoval, kaj je tista sila v umetnosti, ki deluje na človeka oziroma skozi njega. Definiral je tri načine – muzo, angela in duende,« pojasnjuje performerka Ana Pandur. Če se prva dva pojma bolj navezujeta na navdih in racionalnejši pristop k ustvarjanju, je duende najtemnejša, s smrtjo povezana sila, ki ji je Lorca pripisoval največ pomena.
Duendeja ni razlagal le na primeru flamenka, temveč tudi prek bikoborb, kar je danes problematično. A njegov poetično razvit koncept je bil kasneje večkrat zlorabljen, opozarja sogovornica. »Vemo, da je Lorca deloval protirežimsko in da so ga umorili dober mesec po začetku španske državljanske vojne. Je pa frankistična Španija v svojih nacionalističnih ukrepih flamenko postulirala kot špansko izvozno blago par excellence in je retroaktivno sistemsko apropriirala Lorcove tekste in to, kaj je v flamenku pravilno in dovoljeno in kaj ne. Tudi tradicionalna flamenkologija je tako napol mitična veda.«
Onkraj milozvočnega
Predstava Črni zvoki ne bo poskušala biti uprizoritev (neuprizorljivega) duendeja, temveč se bosta avtorja bolj ukvarjala s tem, na kakšen način lahko človek najde lastno svobodo – tako znotraj pravil žanra flamenka kot umetnosti in življenja nasploh. Črni zvoki so tudi svojevrstna nadgradnja predstave Firebird (2018), v kateri je Ana Pandur s kitaristom Gianijem Poposkim v Cankarjevem domu že križala flamenko z metalskim koncertom. »Ne bi si upala reči, da bodo Črni zvoki res flamenko, ne bo namreč flamenko kitare ali flamenko petja. Uporabljam pa gibalni kod in kostumske rešitve, ki pripadajo temu žanru,« dodaja.
Če Lorca v izhodišče svojega predavanja postavlja igro, bosta z »Bosanskim psihom«, s kitaristom, piscem in performerjem Damirjem Avdićem, raziskovala predvsem zdrse in napake v njej; uporabila pa bosta njegovo poezijo in glasbo. V predstavo je ob novih pesmih vključil tudi nekatere songe z albuma Manjina (2015), glede na njegova politično potentna glasbena izvajanja pa ni smiselno pričakovati milozvočnih tonov. »A tudi Anin ples ne bo milozvočen,« se smeji. Svoje bo v soboto gotovo dodala tudi Divaška jama, ne le s svojo pomenljivo navezavo na nezavedno, s hladnostjo in naravno scenografijo. »Ne bom imel ozvočenja, slišalo se me bo le s pomočjo majhnega ojačevalca. Jama bo imela torej s svojim odmevom posebno vlogo,« še sklene na temo senzoričnih učinkov.
