Ameriški predsedniki imajo v rokavu vedno posebnega aduta, ki ga njegovi volilni tekmeci ne morejo imeti – prvo damo. Načeloma odmaknjene od dnevne politike – a vselej deležne velike pozornosti – so od leta 1984 redne in pomembne govorke na strankarskih konvencijah in tako je bilo tudi v torek na drugi dan letošnje republikanske, ko so bili žarometi usmerjeni v Melanio Trump. Kot zadnja nastopajoča je v šestindvajset minut dolgem govoru kot ena redkih nastopajočih realneje ocenila razmere v državi zaradi novega koronavirusa, nagovorila predvsem ženske, Američanom zatrjevala, da ima Donald Trump v srcu vedno najboljše namene za Ameriko, ob tem pa predstavila tudi svojo osebno zgodbo. Ta je bila v delu, ko je govorila o Sloveniji, starših, otroškem sanjarjenju o Ameriki in poti, ki jo je prek sveta mode tja tudi popeljala, predstavljena podobno kot v enem njenih redkih predvolilnih nastopov leta 2016, v Pensilvaniji. »Med odraščanjem v Sloveniji, ki je bila takrat pod komunistično vladavino, sem vedno poslušala o čudoviti deželi z imenom Amerika, deželi, ki je predstavljala svobodo in priložnost,« je dejala in orisala korake do pridobitve ameriškega državljanstva leta 2006.
Ni se izmikala občutljivim temam
Ameriški analitiki, med katerimi kritik govora ni bilo zaznati, so opazili, da je Melania Trump že na začetku izrazila sočutje svojcem žrtev novega koronavirusa in si v nasprotju z večino drugih govorcev ni zatiskala oči pred epidemijo, ki je postala eden najbolj obremenilnih dejavnikov za ponovno izvolitev njenega soproga. Ni se izognila niti omembi rasnih vprašanj in (nasilnih) protestov. Govorila je o težavah Amerike z drogo pa o izzivih ameriških mater pri vzgoji otrok v času nevarnosti, ki jih prinašajo družbena omrežja in internet, torej o temah, ki jim je slaba štiri leta posvečala največ pozornosti in s katerimi se lahko približa Američankam in Američanom brez korakov v razburkane politične vode. Nasprotno, sama je omenila, da nastopa noče izkoristiti za napad na drugo stran (tega se od prve dame niti ne pričakuje), rekoč, da je demokratska konvencija prejšnji teden samo pokazala, »kako to deli naš narod«. A tu je bila deležna opazke, da ostali nastopajoči na republikanski konvenciji niso nič boljši od demokratov, morda še hujši, kot je v svojem govoru pred njo pokazal tudi predsednikov sin Eric Trump. Ta je demokratom med drugim pripisal, da želijo sežigati ameriško zastavo, vpeljati cenzuro in se priklanjati Kitajski.
Je pa bila prva dama na več mestih kritična do medijev, ki da slikajo napačno predstavo o njenem soprogu, ki »ni tradicionalen politik in zahteva dejanja in rezultate… Naj vam je všeč ali ne, vedno veste, kaj si misli. Tako je, ker je avtentičen,« je sklenila govor v Rožnem vrtu Bele hiše.
Sporne Pompeove štiri minute iz Jeruzalema
Lokacija njenega govora je bila še največji kamen spotike, a očitek ni letel neposredno na njo, ampak na Trumpovo kampanjo. Veliko je v tej dneh vprašanj, ali stranka z uporabo Bele hiše za kuliso nastopov na večinoma virtualni konvenciji krši ne le nepisana pravila, ampak tako imenovani Hatchov zakon iz leta 1939, ki vladnim uslužbencem razen predsedniku in podpredsedniku prepoveduje udejstvovanje v političnih kampanjah. Posebno kritični so v tem pogledu demokrati do zunanjega ministra Mika Pompea, ki je svoj torkov nastop posnel med službeno potjo v Jeruzalemu. Demokratski član odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu kongresa je o tem sprožil preiskavo.
Pompeo je v kratkem, štiriminutnem govoru hvalil Trumpove zunanjepolitične dosežke. Čeprav je leto 2024 še daleč, pa od nastopajočih na konvenciji prav Pompea in bivšo veleposlanico pri OZN Nikki Haley omenjajo kot mogoča republikanska predsedniška kandidata na naslednjih volitvah. Konvencije so že znale napovedati bodoče politične zvezde.
Ponoči po našem času je potekal treti dan konvencije z osrednjim govorcem podpredsednikom Mikom Penceom, ki bo sprejel nominacijo za podpredsednika ZDA, končala pa se bo drevi po ameriškem času z govorom Trumpa, ki bo sprejel predsedniško nominacijo.
