To je res, 47 odstotkov vsega sadja v Sloveniji naj bi se pridelalo v Posavju, kjer imamo res dobre lege za pridelavo sadja, v zadnjem času se pridela tudi vse več zelenjave. Največ sadja se je nekoč prodalo na zagrebški tržnici. Poznalo se je, da smo v bližini Zagreba, ki ima z okolico skoraj dva milijona prebivalcev. Tudi kupna moč v Zagrebu ni bila nič slabša od Ljubljane. Sadje se je vozilo v Zagreb z vlakom na železniško postajo, od tam pa z vozički oziroma nekakšnimi rikšami na tržnico. Danes večino sadja prodamo v Sloveniji pri veletrgovcih, nekaj pa tudi prek spletnih ekoloških ponudnikov, kot sta Zeleni zabojček in Zeleni krog, in v različnih ekoloških trgovinah po Sloveniji.
Pridelujete devet različnih sort jabolk – topaz, opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot. Kam so izginile tradicionalne sorte, kot so carjevič, krivopecelj, kosmač, mošancelj, bobovec…Pri starih sortah gre za visokodebelna drevesa, ki niso primerna za vzgojo v intenzivnih sadovnjakih. So pa vse te nove sorte odporne proti škrlupu, ki je glavna bolezen jabolk, zato so najbolj primerne za pridelavo. V Posavju smo na nizki nadmorski višini, zato je veliko vlage, ki je glavni razlog za razvoj bolezni, predvsem sajavosti jabolk.
Od kod pa prihajajo te nove sorte?Največ jih izvira iz Češke, sirus je iz Madžarske, topaz pa iz Avstrije. Večino sadik dobimo v drevesnici Obstbaumschule Deimel v Avstriji. Oktobra 2012 smo imeli v Posavju katastrofo, snegolom, ki nam je uničil praktično vseh devet hektarjev nasadov. Vse je bilo na tleh. Od 27.000 sadik smo jih morali 20.000 zaradi snegoloma zamenjati.
Koliko pa sicer traja rodnost jablane?V povprečju slabih dvajset let, razen topaza, ki je bolj občutljiva sorta, ker ga lahko že po nekaj letih doleti bolezen koreninskega vratu.
Jabolka topaz so postala najbolj priljubljena sorta jabolk v Sloveniji. Tudi v vaših sadovnjakih je topaz glavna sorta. Od kod ta ljubezen Slovencev do topaza?Topaz ima vse, kar mora imeti dobro jabolko. Malce sladkobe in malce kisline. Veliko so za reklamo topaza naredili tudi veletrgovci, zato je postal iskana blagovna znamka. V zadnjem času se veliko oglašuje tudi bonita, ki izvira iz Italije in je prav tako rdeča sorta kot topaz. Ampak dvomim, da bo lahko tako uspešna blagovna znamka kot topaz, po katerem je res veliko povpraševanja. Že zdaj nas kličejo ljudje, ki bi radi kupili jabolka, ampak pred novembrom jih ne začnemo prodajati.
Nekoč so se jabolka podobno kot krompir kupovala za ozimnico. Se danes še kupujejo na ta način?Se še najdejo takšni, ki pridejo in kupijo pet ali šest zabojčkov, jih dajo v klet, kjer lahko jabolka počakajo do spomladi, vendar so res vse bolj redki. Večina kupuje jabolka v kartonastih škatlah po deset kilogramov, kar jim zadošča za kakih štirinajst dni. Je pa res, da se jabolk poje manj kot nekoč.
Statistika pravi, da povprečni Slovenec poje 18 kilogramov jabolk na leto, kar pomeni četrtino jabolka na dan.Razlog, da se poje precej manj jabolk kot nekoč, je predvsem, da je na trgu ogromno uvoženega sadja, kot so agrumi, banane in drugo tropsko sadje, ki se ga dobi v trgovinah skozi vse leto. Včasih se je kupovalo sezonsko sadje, danes pa dobiš jagode tudi decembra, banane in drugo tropsko sadje pa 365 dni na leto. Bi si pa želel, da bi se jih pojedlo več, pa ne zato, ker jih sam pridelujem. Če pogledamo karakteristiko zdravilnih snovi, ki jih vnesemo v telo, je med sadjem jabolko na drugem mestu, takoj za brusnico, hruška pa je tretja. Banana je šele na šestem mestu.
Je po hruškah tudi povpraševanje?Lahko rekel, da je po hruškah povpraševanja približno deset odstotkov v primerjavi s povpraševanjem po jabolkih. Hruške se kupujejo po kilogram, največ dva.
Dandanes je moderno govoriti o samooskrbi. Pri jabolkih naj bi bila Slovenija samooskrbna, a kljub temu moramo jabolka uvažati, čeprav več kot polovico pridelka izvozimo. Mar ni to paradoksalno?To je res. Razlog pa tiči v zaslužku. Velikim pridelovalcem se bolj splača jabolka izvoziti kot prodati na domačem trgu, zaradi pomanjkanja pa se potem jabolka uvažajo. Slovensko jabolko gre sploh daleč, tudi na Bližnji vzhod in v Veliko Britanijo. Če govorimo o ekoloških jabolkih, jih je bilo lani premalo za ves slovenski trg, zato so se uvažala iz Italije. Povpraševanja po ekološkem sadju je opazno vedno več.
Je pa cena ekoloških jabolk precej višja.Seveda. Če na ekološki način pridelamo okoli 25 ton jabolk na hektar, jih na konvencionalni način tudi čez 40 ton. Ekološka jabolka tudi radi napadejo črvi, ker ne uporabljamo insekticidov, tako da je treba upoštevati še določen odmet. Ljudje črvivih jabolk pač ne kupujejo, zato gredo v predelavo za kis.
Jabolka veljajo za najbolj škropljeno sadje. Tudi pri ekološki pridelavi je treba vsaj šestkrat na leto škropiti. Zakaj?Glavni problem je sajavost, kar pomeni, da jabolko napade gliva in zaradi tega na površini dobi črn madež, ki sicer ni strupen in se ga lahko obriše, res pa ne deluje lepo. Ker naših jabolk ne škropimo s sistemiki, je treba škropiti večkrat, le da za to uporabljamo zgolj sredstva naravnega izvora, ki niso škodljiva in ne prodrejo, tako kot konvencionalna škropiva, pod površino jabolka. Zato ekoloških jabolk v primerjavi s konvencionalno pridelanimi ni treba lupiti. Je pa eden naših največjih sovražnikov voluhar. Na Južnem Tirolskem imajo celo posebne ekipe, ki lovijo voluharje s posebnimi pastmi. Je pa zanimivo, da so tudi pri ekološki pridelavi med posameznimi državami velike razlike. V Nemčiji na primer na ekološki način pridelajo tudi 40 ton jabolk na hektar, ker imajo bistveno bolj ohlapne standarde za ekološko pridelavo kot pri nas, zato so tudi njihova ekološka jabolka bistveno cenejša kot pri nas. Povprečna cena za ekološko jabolko pri nas mora biti evro za kilogram, drugače delaš z izgubo. V Nemčiji je ta cena 40 centov. Na Južnem Tirolskem je cena od 60 do 80 centov, ampak tam je dovoljeno namakanje z dušikom, kar pri nas tudi v sanjah ni mogoče.
Jabolka predelujete tudi v sok, kis, suho sadje. Je to bolj donosno kot sama prodaja sezonskega sadja ali to počnete, ker imate presežek pridelka?Nam je to izgubljena vrednost, ker, kot sem že povedal, za kilogram jabolk iztržimo en evro, če naredimo iz kilograma jabolk sok, kis, krhlje ali čips, pa za te izdelke iztržimo največ 60 centov, če upoštevamo zraven še steklenice, pakiranje, skladiščenje. Sicer pa naredimo okoli 30.000 litrov soka in 15.000 litrov kisa na leto.
Kakšno pa je zanimanje za te izdelke?Vsako leto več.
Vedno bolj moderen je tudi cider oziroma jabolčno vino, vendar med pridelovalci jabolk za to ni kakega posebnega zanimanja. Zakaj?Jabolčnega vina je več na Koroškem in v Savinjski dolini, kjer ni trt. Pri nas v Posavju pa za jabolčno vino ni popolnoma nobenega zanimanja. Včasih, ko je bilo več visokodebelnih jabolk, so nekateri prešali jabolka za vino, danes pa je tega izrazito manj. Še največ se tega predela v žganje, po katerem je bilo, vsaj tako kot pravijo žganjekuhi, v času korone veliko povpraševanja.
