Lani so v posavskih sadovnjakih prvič obirali bonito, novo klubsko sorto jabolk, ki jo je v Slovenijo pripeljal eden največjih posavskih sadjarjev Toni Koršič iz Arnovega sela pri Brežicah. V zadrugo Tibona, ki jo je ustanovil lani, je vključenih že 16 pridelovalcev, največ iz Posavja. Da bi bonito dodobra preučili, so se na Koršičevo pobudo povezali pridelovalci, raziskovalci in svetovalna služba ter se lotili triletnega projekta evropskega partnerstva za inovacije z naslovom Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja.
Projekt, ki bo trajal do novembra 2022, so skupaj zastavili biotehniška fakulteta, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijsko gozdarska zavoda iz Novega mesta in Maribora ter sedem pridelovalcev, od tega štirje iz Posavja ter trije iz Štajerske. Letos so tako že izvedli nekaj poskusov, da bi ugotovili, kakšne so posebnosti te sorte, je povedala vodja projekta Jerneja Jakopič z biotehniške fakultete. Pomemben del projekta je tudi način trženja, zato so razvili celostno grafično podobo, od embalaže do drugih artiklov. Sorta je namreč primerna tudi za predelavo v sok in jabolčne krhlje.
Bogato rodna in hvaležna sorta
Po besedah Francija Štamparja z biotehniške fakultete je bonita tehnološko zahtevnejša sorta, a hkrati izjemno rodna in hvaležna. »Potrebuje odlično pripravljeno zemljišče, posaditi je treba res dobre, dozorele sadike. Ob pravilni negi v četrtem letu dosežejo polno rodnost.« Meni, da lahko sorta bonita doseže vsaj 60 ton pridelka na hektar. »Obirali bomo dvakrat, morda trikrat, ker ne bo hkrati zrela. Verjamem, da bomo v dveh letih pri 600, 700 ali celo tisoč tonah na leto.«
Bonita trenutno raste na 19 hektarjih, od tega je 11 hektarjev v Posavju, šest hektarjev v osrednji Štajerski, ostalo pa v ljubljanski regiji ter na Primorskem. Letošnjo letino je spomladanska pozeba nekoliko oklestila, a ker sorta dobro rodi, bo izpad vendarle manjši, pravi Koršič. Letošnje letine bo blizu 200 ton. V skladu s pogodbo naj bi člani 90 odstotkov pridelka prodali preko zadruge, desetino ga lahko prodajo sami. Na svojih kmetijah jo prodajajo po 1,2 evra za kilogram.
Nad bonito so vsi navdušeni
»Pridelovalci smo po enem letu navdušeni in prepričani,« pove Toni Koršič. »Jabolko so kupci zelo dobro sprejeli. Za zdaj kaže, da je primerno rodno, predvsem pa so dobre njegove skladiščne sposobnosti, tako da bodo jabolka prihajala na trg tudi v kasnejšem obdobju brez nekih posebnih ukrepov v skladiščih.«
Kot pojasnjuje Robert Veberič z biotehniške fakultete, ima bonita ugledne »starše«, že uveljavljeni topaz ter sorto, znano pod blagovno znamko pink lady. Je srednje veliko do veliko rdeče jabolko, hrustljavo, čvrsto, sladko kislega okusa. Po topazu je bonita podedovala odpornost proti jablanovemu škrlupu. Tako jo lahko pridelujejo na naravi bolj prijazen način.
Sorto so vzgojili na Češkem, njen lastnik je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev. Poleg Slovenije bonito pridelujejo še v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluksa ter Južni Afriki.
