»Nikoli ni bil nasilen. Verbalno je sicer znal biti grob, a za tem se skriva mehka duša,« je o dr. Milku Noviču, obtoženem umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, povedala njegova žena. Usodnega 16. decembra 2014 se je udeležila novoletne zabave v restavraciji na ljubljanskem Viču. S sodelavci so čakali in čakali na prihod direktorja, dokler ni prišla novica o njegovem umoru zunaj na parkirišču. Moža na zabavo ni bilo, ker ga je direktor že pred časom odpustil. Ob njenem odhodu od doma je bil v dnevni sobi, oblečen že v spalna oblačila. Doma je bil tudi, ko se je vrnila.
O minutah pred umorom
»Pred odhodom iz restavracije je vsakega zaslišala policija. Kriminalist mi je rekel, da že imajo nekaj imen, in me vprašal, ali bi to lahko naredil moj mož, pa sem rekla, da ne. Ob prihodu domov sem si oddahnila, ko sem videla, da je njegov avto enako parkiran – malo postrani – kot prej. Rekla sem si, hvala bogu, da ni kam šel in ne bo imel težav,« je pojasnila na sodišču. Mož ji je povedal, da je na poročilih slišal za umor in da mu niti na kraj pameti ne pade, da bi okrivili njega. Da so kriminalisti o njem že spraševali, mu ni omenjala, da ga ne bi spravila v slabo voljo. »Saj še zaspati ne bi mogel,« je dejala.
Na prostor za priče je ponovno stopila tudi obtoženčeva hči. Tisti večer je šla na telovadbo. Prijateljica jo je poklicala ob 19.28, ko jo je z avtom čakala kakšnih sto metrov stran. Na vprašanje, kako dolgo je bila potem še doma, je na dosedanjih zaslišanjih odgovarjala različno: eno do dve minuti, tri minute, bila je že pripravljena za odhod. Tokrat je dejala, da je doma naredila preizkus, in je moralo biti kake tri minute. Oče je bil takrat v dnevni sobi. Kot je znano, je bil Jamnik ustreljen okoli 19.40. Ali je v tem času Novič lahko prišel do kraja umora, so sodišča do zdaj ocenjevala različno. Prvič, ko je bil Novič obsojen, pritrdilno, drugič, ko je bil oproščen, nikalno. Kakor koli, hči pravi, da po njenem prihodu domov okoli 21.40 ni bil nič drugačen kot običajno.
»Seznama za fentanje« ne komentira
Zaslišali so tudi dr. Stanislava Pejovnika, ki je govoril o sporu med Jamnikom in Novičem – ta je vodil v Novičevo izgubo službe. Po besedah priče je šlo za nesporazum poslovne in ne osebne narave, imela sta različen pristop do znanosti. »Ampak ta spor ni šel čez mejo,« je dejal. Ta in še nekaj drugih podobnih nesoglasij s sodelavci je Jamnika zelo obremenjevalo. O Jamniku je zdaj že upokojena priča govorila kot o svojem »znanstvenem sinu« – k njemu je Jamnik prvič prišel, ko je bil še v drugem letniku gimnazije, in od takrat sta sodelovala. »Bil je izjemno veren, zelo moralen človek. Ne poznam nikogar, ki bi etična vprašanja postavil višje kot on. Držal se je strogih človeških norm. Osebnih interesov nikoli ne bi postavil pred etiko,« ga je opisoval. »Slovenija je izgubila velikega moža. Ni pa res, da bi bil, kot govorijo nekateri, obremenjen s tem, da ga bodo ubili. Tega jaz od njega nisem nikoli slišal«.
Ko je Novič izgubil službo, spor pa se je nadaljeval na sodišču, mu je Pejovnik našel začasno zaposlitev na fakulteti za kemijo: »Da bi ju spravili narazen in da bi se zadeve umirile.« Tudi ko se mu je to delo izteklo, bi mu pomagal pri iskanju novega. Na vprašanje, kaj si misli o »seznamu za fentanje«, ki naj bi ga po zatrjevanju neke priče imel Novič in naj bi bil na njem tudi on, pa je odvrnil: »Tega ne komentiram. Če pa bi bilo to res, bi bilo zame veliko presenečenje in tega ne bi mogel razumeti.«
