Tudi njeni kolegi v službi jo uporabljajo, Sha Zhu pa v svoji virtualni denarnici hrani tudi denar v kitajski valuti. Za mnoge priseljence v Združenih državah Amerike je tako kot za Sha Zhu kitajska aplikacija pomembna vez z njihovimi prijatelji, družinami, strankami, tudi poslovnimi partnerji na Kitajskem. »To je prva stvar, ki jo pogledam, ko se zbudim,« pravi Sha Zhu, »preko te aplikacije govorim s svojo mamo in s prijatelji.« In kar je še bolj pomembno: preko WeChata ima dostop do avdio in video posnetkov svojega očeta, ki je umrl pred štirimi leti. Na Kitajskem si sodobnega življenja brez te aplikacije skorajda ne morejo več zamisliti. Kitajci jo uporabljajo za medsebojno komunikacijo, plačevanje računov, nakupovanje v trgovinah, plačevanje prevoza, naročanje terminov pri zdravniku, iskanje zmenkov, preko te aplikacije celo lahko zaprosijo za vizum za vstop v ZDA. Za uporabnike na ameriških tleh aplikacija sicer nima tolikšnega pomena, vendar tamkajšnje priseljence in študente ne le povezuje z njihovo preteklostjo, temveč je zanje tudi pomembno sredstvo za komunikacijo med njimi samimi. Kitajske restavracije v ZDA jo uporabljajo za naročila in dostavo hrane, ameriški poslovneži, ki so delali in živeli na Kitajskem, se prav tako zanašajo nanjo. A ker je ameriški predsednik Donald Trump zaradi očitkov, da podjetje Tencel, ki ima v lasti to aplikacijo, podatke posreduje kitajskim oblastem, z izvršnim ukazom prepovedal WeChat na ameriških tleh, se utegne zgoditi, da se jim bodo sredi septembra ti stiki pošteno zapletli. Trumpova prepoved tako ne bo prizadela le Kitajcev, poroča agencija Associated Press, temveč tudi milijone Američanov.