Ministra za zdravje Tomaž Gantar in za delo Janez Cigler Kralj sta danes predstavila dolgo pričakovani predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. »Po skoraj 20 letih je skrajni čas za premik na tem področju. Gre namreč za področje, ki je bilo vrsto let zapostavljeno, kjer je bila omejena dostopnost do storitev in kjer odstopamo od praks sodobnih držav,« je povedal Gantar. Dodal je, da idealnega zakona o dolgotrajni oskrbi ni, da pa so se vsi, ki so pri oblikovanju predloga sodelovali, trudili, da bi bil zakon čim bližje temu.
Cigler Kralj je spomnil, da je vlada že naredila določene manjše korake; razpis za 1100 postelj v koncesijah, začasne namestitve in dnevni centri za varstvo starejših, zaveza o izgradnji pet novih domov in dokončanju dveh že začetih. »Z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bomo na strateški ravni vse te aktivnosti in ukrepe, ki jih izvajamo na področju skrbi za starejše, povezali v celovit sistem, ki bo zagotavljal kvalitetne in raznolike storitve, ponujal možnost izbire ter omogočal, da bodo te storitve tudi finančno dostopne in vzdržne,« je povedal Cigler Kralj.
Tako bi se po predlogu zakona zmanjšali denimo stroški, ki jih mora oseba plačati v institucionalnem varstvu. Storitve dolgotrajne oskrbe, kot so denimo pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil, bi se namreč v celoti zagotavljale iz javnih virov, zbranih v blagajni dolgotrajne oskrbe. Posameznik pa bi moral plačati strošek namestitve in bivanja, kot jih tudi v domačem okolju, je pojasnila Kobal Strausova. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem pa bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev.
Po njenih besedah je predvideno, da bo ocenjevanje, ali je posameznik upravičen do pravic dolgotrajne oskrbe, potekalo na njegovem domu. Oceno bo naredil strokovni delavec vstopne točke, za katero načrtujejo, da bo umeščena na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če bo oseba upravičena do pravic dolgotrajne oskrbe, bo uvrščena v eno od petih kategorij upravičenosti, na podlagi katerih bo dostopala do različnega obsega sredstev, ki jih bo namenila za oskrbo, ki jo potrebuje.
Cilj je, da ljudje čim dlje ostanejo doma
Predlog zakona glede na potrebe oskrbovancev uvaja tri različne vrste domov - bivalni dom, oskrbni dom in negovalni dom, »Sodobne smernice oskrbe starejših zahtevajo, da ljudje čim dlje ostanejo v domači oskrbi. Če ne morejo ostati doma in potrebujejo neko vrsto nege, pa je pomembno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje v instituciji, kjer bi se počutili kot doma. Tisti, ki potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, s tem zakonom dobivajo možnost, da so oskrbovani v negovalnih domovih,« je dejal Cigler Kralj.
V. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus je ocenila, da je epidemija koronavirusa pokazala na določene pomanjkljivosti v sistemu, katere želijo s tem zakonom odpraviti. »Ključni poudarek bo na zagotavljanju storitev glede na želje in potrebe uporabnikov,« je povedala, in dodala, da zakon uvaja tudi dodatne storitve, obenem pa poenostavlja postopke.
Dodatno bo treba zbrati 335 milijonov evrov
Predlog zakona predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vlada bo iz obstoječih javnih virov prenesla 305,22 milijona evrov, dodatno pa bo treba zbrati 335,85 milijona evrov. V ta namen bi uvedli novo prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka, ki bi enako obremenila delodajalca in delojemalca, po drugi strani pa bi se za 0,4-odstotne točke znižala prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Kot je pojasnila Kobal Strausova, bi posameznik z minimalno plačo za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo pa 21 evrov. Za upokojence bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) mesečno namenil znesek v višini sedem evrov. Po besedah Kobal Strausove bi uporabniki plačali le za namestitveni del, medtem ko bi bilo vse ostalo namenjeno iz javnih sredstev. Zakon uvaja tudi dodatno prostovoljno zavarovanje, s katerim bi bil lahko posameznik upravičen do dodatnih storitev, ki ne bi bile vključene v osnovni paket dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal Gantar, naj bi dodatna manjkajoča sredstva zagotovili iz proračuna in evropskih sredstev.
Cigler Kralj je povedal, da se zavedajo tudi težav s kadrovsko podhranjenostjo. Zato je vlada včeraj socialnovarstvenim domovom namenila 29 milijonov evrov, iz katerih bi, kot je dejal, v kratkem zaposlili dodatnih 550 oseb.
Predlog zakona bo po Gantarjevih besedah predvidoma 45 dni v javni obravnavi, če bo potrebno, pa tudi dlje. Preden bo šel na vlado, bo nanj podala pripombe tudi koalicija. »Vse podrobnosti še niso dodelane, imeli pa bomo ušesa za vse predloge,« je povedal Cigler Kralj.
